Leta 2023 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki ne povzročajo izpustov TGP, priključenih 65 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež minimalno zvišal. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 3,5 odstotne točke.

V letu 2023 se je delež OVE v prometu, po občutnem padcu v letu 2022, ponovno povečal in je znašal 10 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2023 iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zaostal za 0,7 odstotnih točk.

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2023 opazno izboljšala, saj je bila leta 2023 za 43 % višja kot leta 2005. Največ so k izboljšanju prispevale panoge kemična industrija, proizvodnja strojev in naprav, neželezne kovine, proizvodnja paprija, najmanj pa jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

S povečevanjem deleža električnih osebnih vozil so se izpusti CO₂ v letih 2022 in 2023 zmanjšali, v letu 2024 pa zaradi znižanja deleža nekoliko povečali v primerjavi z letom prej. Zaostanek za ciljno vrednostjo je skoraj 34-odstoten.

Povprečni izpusti vseh osebnih vozil so se v letu 2022 v primerjavi z letom prej povečali. V letu 2023 so se povprečni izpusti zmanjšali nazaj na približno raven iz leta 2021. Ciljne vrednosti niso bile dosežene.

Intenzivnost emisij TGP goriv in energije v prometu v Sloveniji je bila leta 2023 za 3,9 % nižja od izhodiščne vrednosti iz leta 2010, kar je 2,1 odstotne točke manj od ciljnega zmanjšanja. Intenzivnost se znižuje, vendar prepočasi. Največji prispevek k zmanjšanju intenzivnosti ima primešavanje biogoriv, medtem ko vpliv elektrike ostaja majhen. Na ravni EU sta Švedska in Finska dosegli največje zmanjšanje, medtem ko je deset drugih držav zmanjšalo intenzivnost za vsaj 6 %.