V letu 2022 je bil monitoring pitne vode izveden pri 93,8 % prebivalcev Slovenije na 863 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50 ali več oseb. Velika in srednja območja, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Največje težave se pojavljajo na manjših območjih (50-500 prebivalcev) z večjim deležem fekalno onesnaženih vzorcev. Kemijska onesnaženost je bila ugotovljena na dveh območjih, predvsem zaradi presežene mejne vrednosti svinca in pesticida desetil-atrazina.

V zadnjih dvajsetih letih so pojavi suše površinskih voda pogostejši in intenzivnejši kot v predhodnem obdobju, povečala pa se je tudi spremenljivost med posameznimi leti. Izmenjujejo se zelo suha in zelo mokra leta z vmesnimi obdobji hidrološko običajnih let. Intenzivnost suše v rastni sezoni je vse pogostejša, vendar v zadnjem desetletju manj intenzivna kot v desetletju pred tem. Predvsem prvo trimesečje je v zadnjem desetletju bolj namočeno, kljub temu pa se pojavljajo tudi posamezna leta s sušo v tem obdobju.

Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME) sta najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju prenašajo klopi. V obdobju od leta 2014 do 2023 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj manj kot 3.000 do preko 7.000 bolnikov z LB ter povprečno 105 prijav KME (največ v letu 2020 - 187, najmanj 2015 in 2021 - 62 primerov). Zaradi podnebnih sprememb, ki vplivajo na širitev habitatov klopov in podaljšujejo sezono njihove aktivnosti, je tveganje za okužbe v prihodnje lahko večje. Boljša seznanjenost in preventiva posameznikov sta ključna dejavnika za zmanjšanje bremena obeh bolezni.

V Sloveniji so bili v obdobju 2012–2022 prijavljeni od 1 do 3 hidrični izbruhi letno, z izjemo let 2015 in 2017–2020, ko prijave ni bilo. V posameznem hidričnem izbruhu je bilo prijavljenih od 3 do 355 obolelih. Pri približno polovici hidričnih izbruhov povzročitelj ni bil dokazan. Med potrjenimi povzročitelji so bili Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium in Francisella tularensis.

Povprečne koncentracije dioksinov in dpPCB so v ribah in morski hrani največje med vsemi živili, sledijo jim živila živalskega izvora. Dolgoročna povprečna izpostavljenost slovenske populacije dioksinom zaradi uživanja rib ne presega tedenskega dopustnega vnosa (TWI), razen pri dojenčkih in malčkih, kar nakazuje na večje zdravstveno tveganje za najranljivejše skupine. Če upoštevamo samo uživalce rib, izpostavljenost dioksinom in PCB presega TWI v vseh starostnih skupinah.