KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Narava in biotska pestrost
  3. Ptice kmetijske krajine

[NB14] Ptice kmetijske krajine
State

Ključno sporočilo
Bad

Po dvanajstih letih (2008-2019) indeks ptic kmetijske krajine znaša 77,3, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 62,6. Dvanajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad (prav tako podskupine travniških ptic), kljub kratkoročni stabilizaciji trenda v zadnjih petih letih.

Kazalec meri spremembe v populacijah značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Merimo relativno spremembo (indeks) v številu parov, na osnovi terenskih popisov. Predvidoma bomo lahko spremljali dolgoročne populacijske trende, saj je monitoring zasnovan robustno in na velikem številu transektov (v obdobju 2008-2019 145 transektov), poleg tega velik del popisov opravijo prostovoljci blizu svojega doma, če podatek za določeno leto manjka, pa ga je mogoče nadomestiti s podatkom iz prilegajočega statističnega modela.

Grafi

Slika NB14-1: Indeks ptic kmetijske krajine
Prikaži podatke
Indikatorske vrste kmetijske krajine [indeks (100=2008)] Generalisti [indeks (100=2008)] Travniške vrste [indeks (100=2008)]
2008 100 100 100
2009 95,20 97,30 93,80
2010 80,60 92,10 67,90
2011 82,70 98,50 70,30
2012 85,40 100,80 66,10
2013 80,50 88,30 63,10
2014 79,50 93,20 60,60
2015 71,70 85,50 56,80
2016 76,20 89 62
2017 76,80 92,50 58,90
2018 79,90 90,30 62,30
2019 77,30 92,30 62,60

Cilji

Obrat negativnega trenda in povrnitev na stanje populacij ptic v kmetijski krajini na raven izhodiščnega leta (2008).

Slovenski indeks ptic kmetijske krajine (SIPKK) za leto 2019 znaša 77,3 %, kar je za 2,6 % manj kot v letu 2018. Indeks travniških ptic je zrasel za 0,3 %. Analiza glajene krivulje nam pokaže, da ima v obdobju 2008–2019 SIPKK zmeren upad in sicer v celotnem obdobju 20,6 ± 2,6 %. Trend v zadnjih petih letih je stabilen. Indeks generalistov prav tako kaže zmeren upad, vendar bistveno manjši, za skupno 5,8 ± 2,5 %. Tudi indeksa travniških in netravniških vrst znotraj SIPKK kažeta zmeren upad. Travniške vrste so upadle za 37,8 ± 3,8 %, v zadnjih petih letih se je trend prav tako stabiliziral. Primerjava nam pokaže, da je trend SIPKK statistično značilno manjši od trenda generalistov, enako velja za trend travniških vrst.

 

Primerjava z bližnjimi državami kaže podobne trende v srednjeevropskih državah, ter ugodnejši trend na nivoju celotne EU. Od držav, ki smo jih analizirali ima izrazito ugodnejši trend Madžarska, zelo podoben našemu (SIPKK) pa izkazujejo Avstrija, Češka, Poljska in Hrvaška.

 

Trenutni rezultat še ne kaže nujno na izboljšanje dolgoročnega trenda, ki je še vedno zmeren upad za obdobje 2008-2019. Zaključki o porastu ali upadu populacije morajo vedno izvirati iz analize dolgoročnih trendov. Pri interpretaciji teh trendov seveda ne moremo izključiti drugih vplivov na populacije ptic kmetijske krajine, kot so klimatske spremembe, pojavi epidemij in razmere na prezimovališčih. Vsi te (potencialni) vplivi lahko nastopajo kot sočasni in prepletajoči se dejavniki, obenem z načinom kmetovanja. Ne glede na to pa je daleč največ dokazov, da so spremembe kmetijskih praks ključni dejavnik pri upadu (ali porastu) populacij ptic kmetijske krajine.

 

Rezultati iz obdobja 2008–2019 in analiza trendov po skupinah vrst so tako pokazali na naslednje zaključke:

  • trend kmetijskih vrst ptic je zmeren upad; v zadnjih petih letih se je trend stabiliziral, enako velja za travniške vrste
  • tako indeks kmetijskih vrst v celoti (77,3 %) kot indeks travniških vrst (62,6 %) sta zelo nizka glede na izhodiščno stanje v letu 2008
  • upadajo tudi generalisti, vendar zelo počasi (1,1 % letno)
  • večina upada ptic kmetijske krajine je nastala zaradi upada travniških vrst
  • indekse nižje od povprečnega indeksa travniških vrst imajo znotraj tega indeksa naslednje vrste: repaljščica (34,4), poljski škrjanec (42,9), repnik (45,2); značilnost teh vrst je, da so vezane v precejšnjem delu svojega habitata na obsežnejše površine ekstenzivno vzdrževanih travnikov, za razliko od večine ostalih vrst v travniškem indeksu (rjavi srakoper, rjava penica, hribski škrjanec, veliki strnad in smrdokavra), ki so vezane tudi na ostale kmetijske površine, predvsem zaraščajoče travnike in sadovnjake; te tri vrste so v sedanji kmetijski krajini v Sloveniji t.i. habitatni »poraženci«
  • poljski škrjanec ima negativen trend tako v intenzivni krajini kot na suhih travnikih (to sta dve težišči njegove populacije);
  • od travniških vrst imata pozitiven trend smrdokavra in veliki strnad;
  • izrazito nizek indeks imata tudi priba in divja grlica;
  • upad indeksa kmetijskih vrst je primerljiv z upadom v ostalih srednjeevropskih državah.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Podatki za Slovenijo

 

1.1.   Cilji in pravne podlage

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji

  • Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. (2.3)
  • Uveljavitev ekološke in socialne funkcije kmetijstva, ki prispeva k ohranjanju podeželja, visoke biotske raznovrstnosti na teh območjih in temelji na sonaravnih oblikah kmetijstva ter trajnostnem razvoju teh območij. (3.1)

MOP, 2001. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. URL: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/… (13.11.2012).

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020

  • CILJ 3: POVEČANJE PRISPEVKA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA K OHRANJANJU IN IZBOLJŠANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

3. A) Kmetijstvo: do leta 2020 čim bolj povečati kmetijska območja travinja, ornih zemljišč in trajnih nasadov, za katere veljajo ukrepi v okviru SKP, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo, da bi zagotovili ohranjanje biotske raznovrstnosti in dosegli izmerljivo izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od kmetijstva ali to nanje vpliva, ter izboljšanje zagotavljanja ekosistemskih storitev v primerjavi z referenčnim poročilom EU iz leta 2010, s čimer bi se prispevalo h krepitvi trajnostnega upravljanja.

Evropska komisija, 2011. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. URL: http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/pdf/2020/c… (13.11.2012).

 

Indeks ptic kmetijske krajine je tudi eden izmed indikatorjev za spremljanje skupne kmetijske politike na evropskem in nacionalnem nivoju, del indikatorjev SEBI (Streamlining European Biodiversity Indicators) in eden od SDI Sustainable Development Indicators ter strukturnih indikatorjev EU, ki jih spremlja Eurostat.

 

Evropska komisija, 2014. Commission Implementing Regulation (EU) No 834/2014 of 22 July 2014 laying down rules for the application of the common monitoring and evaluation framework of the common agricultural policy. URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX%3A32014R0834 (19.12.2016).

 

1.2.   Izvorna baza podatkov oz. vir:

Kmecl P. (2019): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno poročilo za leto 2019. – DOPPS, Ljubljana.

 

Baza podatkov: DOPPS-SIPKK

1.3.   Skrbnik podatkov:

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Primož Kmecl

1.4.   Datum zajema podatkov za kazalec:

19. december 2019

1.5.   Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Metodologija zbiranja podatkov je osnovana na poročilu »Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje« (Denac et al. 2006), ter nekaterih kasnejših dopolnitvah. Zbiranje podatkov za kazalec temelji na terenskih popisih ptic. Popis je standardni transektni popis v dveh pasovih (Bibby et al. 1992). Dolžina transekta je dva kilometra, notranji pas pa sega 50 metrov bočno na vsako stran transekta; zunanji pas sega od 50 metrov do dosega slišnosti. Popis opravijo izkušeni popisovalci v zložni hoji s hitrostjo približno 1,5 km/h. Popis se vedno opravlja v jutranjih urah, do 10 h zjutraj in je datumsko omejen. Med prvim in drugim popisom mora biti vsaj 14 dni razlike. Izbor transektov  je poljuben, vendar iz vnaprej določenega nabora ploskev. Vsak izbrani transekt je nato vklučen v nadaljnje popise v naslednjih letih, vendar ni nujno vsako leto tudi popisan. Za poljubni izbor so se avtorji metodologije (Denac et al. 2006) odločili zaradi glavnega cilja popisa, ki je predvsem dolgoletna kontinuiteta monitoringa. Nabor ploskev za izbor je skupina tetrad iz sistematskega vzorca Novega ornitološkega atlasa Slovenije (NOAGS), z več kot 40% kmetijske krajine. Skupno smo v obdobju 2008-2019 popisali 145 transektov. V letu 2019 smo popisali 115 transektov. Manjkajoče podatke smo določili z interpolacijo (glej točko 7.6). Kljub nenaključnemu izboru so transekti razporejeni relativno enakomerno po celi Sloveniji. Podrobnejši opis metodologije popisa in razporeditve transektov je podan v Kmecl & Šumrada (2018).

1.6.   Metodologija obdelave podatkov

Za izračun indeksov in trendov smo uporabili program TRIM (TRends & Indices for Monitoring data), verzijo 3.54 (Pannekoek & van Strien 2009, Pannekoek et al. 2006). Program je razvilo podjetje Statistics Netherlands posebej za analizo podatkov štetij z manjkajočimi podatki, ki so rezultat letnega monitoringa živali. Pri analizi podatkov program uporablja modele na osnovi Poissonove regresije. Za vsako enoto vrsta / transekt / leto, smo upoštevali maksimum števila parov v dveh popisih. Indeks za posamezno vrsto je količnik med številom parov v obravnavanem letu in številom parov v izhodiščnem letu.

 

Program TRIM izračuna imputirano število parov in sicer upošteva opažene pare na transektih / letih, manjkajoče transekte / leta pa napolni (imputira) z vrednostmi modela. Na podlagi posameznih letnih vrstnih indeksov smo nato izračunali sestavljeni indeks (»indikator«) in sicer kot geometrično povprečje enakopravnih posamičnih vrstnih indeksov (Denac et al. 2006). Preračuna se vsakič znova v tekočem letu na celotnem setu podatkov (vsa leta in vsi transekti), zato se lahko vrednosti indikatorjev v prejšnjih letih malenkostno spreminjajo pri vnovičnem izračunu s podatki tekočega leta. V indikatorju SIPKK (Slovenski indeks ptic kmetijske krajine) je 29 indikatorskih vrst. Z namenom primerjave trendov smo vrste razdelili v različne kategorije: generaliste ter znotraj kmetijskih vrst še na travniške in netravniške vrste (Denac et al. 2006, Kmecl & Šumrada 2018, Kmecl 2019).

1.7.   Informacije o kakovosti:

Skupna ocena: 1

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija zbiranja podatkov je osnovana na poročilu »Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje« (Denac et al. 2006), ter nekaterih kasnejših dopolnitvah. Zbiranje podatkov za kazalec temelji na terenskih popisih ptic. Popis je standardni transektni popis v dveh pasovih (Bibby et al. 1992). Dolžina transekta je približno 2 km, notranji pas pa sega 50 metrov bočno na vsako stran transekta; zunanji pas sega od 50 metrov do dosega slišnosti. Popis opravijo izkušeni popisovalci v zložni hoji s hitrostjo približno 1,5 km/h. Popis se vedno opravlja v jutranjih urah, do 10 h zjutraj in je datumsko omejen. Med prvim in drugim popisom mora biti vsaj 14 dni razlike. Izbor ploskev, po katerih poteka transekt,  je poljuben iz vnaprej določenega seta popisnih tetrad. Vsaka izbrana tetrada je nato vključena v nadaljnje popise v naslednjih letih, vendar ni nujno vsako leto tudi popisana. Za poljubni izbor so se avtorji metodologije (Denac et al. 2006) odločili zaradi glavnega cilja popisa, ki je predvsem dolgoletna kontinuiteta monitoringa. Set ploskev za izbor je skupina tetrad iz sistematskega vzorca Novega ornitološkega atlasa Slovenije (NOAGS), z več kot 40% kmetijske krajine. Skupno smo v obdobju 2008-2018 popisali 115 transektov. V letu 2018 smo popisali 82 ploskev. Manjkajoče podatke smo ekstrapolirali (glej točko 7.6). Kljub nenaključnemu izboru so ploskve razporejene relativno enakomerno po celi Sloveniji. Podrobnejši opis metodologije popisa in razporeditve transektov je podan v Kmecl & Šumrada (2018).

Za izračun indeksov in trendov smo uporabili program TRIM (TRends & Indices for Monitoring data), verzijo 3.54 (Pannekoek & van Strien 2009, Pannekoek et al. 2006). Program je razvilo podjetje Statistics Netherlands posebej za analizo podatkov štetij z manjkajočimi podatki, ki so rezultat letnega monitoringa živali. Pri analizi podatkov program uporablja modele na osnovi Poissonove regresije. Za vsako enoto vrsta / ploskev / leto, smo upoštevali maksimum števila parov v dveh popisih. Indeks za posamezno vrsto je količnik med številom parov v obravnavanem letu in številom parov v izhodiščnem letu.

Program TRIM izračuna imputirano število parov in sicer upošteva opažene pare na ploskvah / letih, manjkajoče ploskve / leta pa napolni (imputira) z vrednostmi modela. Na podlagi posameznih letnih vrstnih indeksov smo nato izračunali sestavljeni indeks (»indikator«) in sicer kot geometrično povprečje enakopravnih posamičnih vrstnih indeksov (Denac et al. 2006). V indikatorju SIPKK (Slovenski indeks ptic kmetijske krajine) je 29 indikatorskih vrst (Denac et al. 2006, Kmecl & Šumrada 2018).

Izvorna baza podatkov
KMECL P. & ŠUMRADA T. (2018): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - končno poročilo za leto 2018. – DOPPS, Ljubljana.
Skrbnik podatkov

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Primož Kmecl

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2008-2019
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

Skupna ocena: 1

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Bibby CJ, Burgess ND, Hill DA (1992) Bird Census Techniques. Academic Press, London.

Denac K, Figelj J, Mihelič T (2006) Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje. DOPPS, Ljubljana.

Kmecl P, Šumrada T (2018): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - končno poročilo za leto 2018. – DOPPS, Ljubljana.

Kmecl P. (2019): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno poročilo za leto 2019. – DOPPS, Ljubljana.

Pannekoek J, van Strien AJ (2009) TRIM 3 Manual. Statistics Netherlands, Voorburg.

Pannekoek J, van Strien AJ, Gmelig Meyling AW (2006) TRIM 3.51. Statistics Netherlands.

Datum zadnje osvežitve
17.03.2020
Avtor(ji)

dr. Primož Kmecl, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)