KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V osmih letih je indeks ptic kmetijske krajine upadel na 75,4, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa na 62,5.


Kazalec meri spremembe v populacijah značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Merimo relativno spremembo (indeks) v številu parov, na osnovi terenskih popisov. Predvidoma bomo lahko spremljali dolgoročne populacijske trende, saj je monitoring zasnovan robustno in na velikem številu ploskev (v obdobju 2008-2016 110 ploskev), poleg tega velik del popisov opravijo prostovoljci blizu svojega doma, če podatek za določeno leto manjka, pa ga je mogoče nadomestiti s podatkom iz prilegajočega statističnega modela.


Grafi

Slika NB14-1: Indeks ptic kmetijske krajine
Viri: 

Kmecl P. & Figelj J., 2016. Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno poročilo za leto 2016. - DOPPS

Prikaži podatke
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Indikatorske vrste kmetijske krajine indeks (100=2008) 100 94.9 80.5 82.7 84.6 79.8 79.4 71.8 75.4
Generalisti indeks (100=2008) 100 99.7 90.2 97.2 97 85.6 87.2 84.1 85.8

Cilji

Obrat negativnega trenda in povrnitev na stanje populacij ptic v kmetijski
krajini na raven izhodiščnega leta (2008).

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji

Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst.
(2.3)

Uveljavitev ekološke in socialne funkcije kmetijstva, ki prispeva k
ohranjanju podeželja, visoke biotske raznovrstnosti na teh območjih in
temelji na sonaravnih oblikah kmetijstva ter trajnostnem razvoju teh
območij. (3.1)

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020

CILJ 3: POVEČANJE PRISPEVKA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA K OHRANJANJU IN
IZBOLJŠANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

3. A) Kmetijstvo: do leta 2020 čim bolj povečati kmetijska območja
travinja, ornih zemljišč in trajnih nasadov, za katere veljajo ukrepi v
okviru SKP, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo, da bi zagotovili
ohranjanje biotske raznovrstnosti in dosegli izmerljivo izboljšanje stanja
ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od kmetijstva ali to nanje
vpliva, ter izboljšanje zagotavljanja ekosistemskih storitev v primerjavi z
referenčnim poročilom EU iz leta 2010, s čimer bi se prispevalo h krepitvi
trajnostnega upravljanja.


Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa
ptic kmetijske krajine (SIPKK) poteka 9 let (leto 2007 je bilo pilotno, s
približno pol manj ploskvami), trende lahko tako izračunamo za obdobje
2008-2016. Slovenski indeks ptic kmetijske krajine se je v letu 2016
nekoliko izboljšal (za 3,6%), prav tako indeksi generalistov, travniških
vrst in vrst mejic. Ta rezultat še ne kaže nujno na izboljšanje trenda,
lahko gre zgolj za kratkoročno nihanje populacij. Sestavljeni indeks 29
indikatorskih vrst ptic kmetijske krajine je v letu 2016 znašal 75,4 +/-
2,7. Sestavljeni indeks travniških vrst je v letu 2016 znašal 62,5 +/- 4,4,
kar je za 0,7% več kot v letu 2015. Trend Slovenskega indeksa ptic
kmetijske krajine je zmerni upad za obdobje 2008-2016. Trendi populacij 16
od 29 vrst so v upadu, 8 od 29 vrst pa stabilni ali v porastu. (Kmecl &
Figelj 2016)

Nedavno objavljena vseevropska študija trendov ptic kmetijske krajine je
pokazala, da so kmetijsko okoljska plačila imela do sedaj v Evropi sicer
pozitiven učinek, a ne v tolikšni meri, da bi ustavili negativne učinke
ostalih dejavnikov; intenzifikacija negativno vpliva na populacije teh
ptic, ne glede na njihovo selitveno strategijo. (Gamero et al.
2016)

Zaključki o dvigu ali upadu populacije morajo vedno izvirati iz dolgoročnih
(vsaj nekajletnih) trendov. Pri interpretaciji teh trendov seveda ne moremo
izključiti drugih vplivov na populacije ptic kmetijske krajine, kot so
klimatske spremembe, pojavi epidemij in razmere na prezimovališčih. Vsi te
(potencialni) vplivi lahko nastopajo kot sočasni in prepletajoči se
dejavniki, obenem z intenzifikacijo kmetijstva. Nekaj takšnih primerov je
omenjenih tudi v tem tekstu. Ne glede na to pa je daleč največ dokazov, da
so spremembe kmetijskih praks (predvsem v smeri večje intenzivnosti)
ključni dejavnik pri upadu populacij ptic kmetijske krajine. Znanstvene
publikacije, ki ta vpliv obravnavajo, so dostopne za celotno ozemlje
Evrope, dokazov za ostale vplive je precej manj. Dober pregled je podan v
Wilson et al. (2009).

Trend travniških vrst v Sloveniji je še nekoliko bolj negativen od SIPKK
(indeks 62,5 za obdobje 2008-2016, trend zmeren upad). Eden od verjetnih
vzrokov je, vsaj na nekaterih območjih, izginjanje travniških površin.
Ponekod je bilo to izginjanje obsežno, denimo na Ljubljanskem barju. Vzroki
za to so različni. Predvsem v ravninskih delih je najverjetneje glavni
razlog sprememba v njivske površine (Trčak et al. 2010). V
hribovitih in kraških predelih se travniške površine marsikje zaraščajo,
ponekod pa je problem tudi urbanizacija, kjer so te površine uničene zaradi
gradnje cest ali stavb. Prav tako pa na kar nekaj vrst vpliva
intenzifikacija košnje in gospodarjenja s travniki. Vukelič (2009) je
pokazala na neprimernost preveč intenzivne paše na Ljubljanskem barju ter
na negativne učinke preveč intenzivnega gospodarjenja s travniki, predvsem
prezgodnje košnje in preveč intenzivnega gnojenja. Izginjanje travnikov je
poglaviten vzrok za upad populacije rjavega srakoperja Lanius collurio v Šturmovcih (SV Slovenija) (Denac 2003). Tome
(2002) pa je na Ljubljanskem barju pokazal na ugoden vpliv poplav oziroma
vzročno povezano ekstenzivno kmetovanje, na travniške vrste ptic. Na
Ljubljanskem barju so ekstenzivni travniki ključni za preživetje kosca Crex crex (Božič 2005). Tudi v letu 2016 je bil izveden popis
pokošenosti na Ljubljanskem barju in Planinskem polju. Zaradi prezgodnje
košnje je bilo na Ljubljanskem barju uničenih 46,3% legel koscev, na
Planinskem polju pa kar 76,0%. Kot ekološka past so se izkazali tudi za
kosca ugodni travniki, če pride do poplav v času gnezditve. Nujno je tako
razširiti primerne travnate površine tudi na višje lege na Ljubljanskem
barju. Koscu prijazne operacije KOPOP (VTR in STE), so najverjetneje
učinkovite, vendar je vpis daleč premajhen, saj niso finančno stimulativne
(Božič & Jančar 2016). Velik upad ekstenzivnih travnikov je bil
zabeležen tudi na Goričkem (Trčak et al. 2012).

Trendi posameznih indikatorskih vrst v slovenski kmetijski krajini so
(Kmecl & Figelj 2016):

(1)
Trend negotov (5 vrst) -
priba, duplar, smrdokavra, rumena pastirica, veliki strnad;

(2)
Zmeren upad (9 vrst) -
čopasti škrjanec, hribski škrjanec, močvirska trstnica, rjava penica, rjavi
srakoper, škorec, poljski vrabec, rumeni strnad, plotni strnad;

(3) Strm upad (7 vrst) -
divja grlica, poljski škrjanec, drevesna cipa, repaljščica, prosnik,
grilček, repnik;

(4)
Zmeren porast (2 vrsti) -
kmečka lastovka, pogorelček;

(5) Trend stabilen (6 vrst) -
postovka, grivar, vijeglavka, zelena žolna, slavec, lišček.

Dolgoročni trendi v evropski shemi PECBMS se računajo od leta 1980, zadnje
poročilo (do 2014) je za Evropo pokazalo upad populacij ptic kmetijske
krajine za 57% od leta 1980 do leta 2014 - v Evropski uniji za 58%, v novih
državah članicah EU pa za obdobje 1982-2014 upad za 46% (EBCC 2016).
Regionalno je bil upad pogostih kmetijskih vrst v tem obdobju za srednjo in
vzhodno Evropo 54% (1982-2014), za južno Evropo pa nekoliko manjši, in
sicer 34%. (1989-2014) (EBCC 2016a).

Za nekatere sosednje ali bližnje države so podatki o trendih ptic na voljo
za primerjavo. Teufelbauer & Seaman (2016) sta opisala rezultate
avstrijskega monitoringa FBI za obdobje 1998-2015. Avstrijska shema je naši
sorodna po metodi; uporablja točkovne transekte, lokacija transektov pa je
prosta izbira opazovalcev, ob priporočilih koordinatorjev sheme. Ne
popisujejo po pasovih in ne popisujejo ptic v letu. V večini let je bilo
obdelanih približno 170 ploskev (Teufelbauer 2010). Avstrijski letni FBI za
obdobje 1998-2015 trenutno znaša 64,3, za presenetljivo veliko vrst pa so
trendi podobni, kot v Sloveniji. Tako celoten trend avstrijskega indeksa,
kot tudi absolutna velikost, sta podobna SIPKK. Preračunano na leto 2008
(začetno leto SIPKK), je avstrijski indeks znašal za leto 2014 73,5, za
leto 2015 pa 80,9. SIPKK je bil v letu 2015 71,8, trenutni SIPKK (2016) pa
znaša 75,4.

Za Italijo so na voljo obdelani podatki za obdobje 2000-2014 (Campedelli et al. 2012, Rete Rurale Nazionale & LIPU 2015). Za leti 2015
in 2016 podatki v obliki poročila še niso na voljo (T. Campedelli osebno). Skupni indeks FBI za to obdobje je znašal približno 83%
(upad za približno 17% od leta 2000). Tudi v Italiji upadajo tipične vrste
heterogene kmetijske krajine, naprimer poljski škrjanec, rjavi srakoper,
močvirska trstnica, prosnik in vijeglavka. Preseneča rast populacije
vrtnega strnada, ki je pri nas v upadu in je kritično ogrožen. Popisi v
Italiji so bili opravljeni s točkovno transektno metodo v dveh pasovih na
448 ploskvah. (Campedelli et al. 2012, Rete Rurale Nazionale &
LIPU 2015)

V splošnem pa velja, da negativne trende ptic kmetijske krajine povzroča
intenzifikacija kmetijstva (Donald et al. 2001). Rezultat indeksa
kaže tudi na to, da je učinkovitost in/ali obseg uporabe KOPOP ukrepa v
Programu razvoja podeželja verjetno premajhna. Ta pojav je značilen za
celotno Evropo, evropska politika varstva narave (Natura, KOPOP ukrepi)
sicer deluje, vendar ne more zaustaviti negativnih vplivov intenzifikacije
kmetijstva (Pe’er et al. 2014, Gamero et al. 2016).


Cilji in pravne podlage

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji

- Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst.
(2.3)

- Uveljavitev ekološke in socialne funkcije kmetijstva, ki prispeva k
ohranjanju podeželja, visoke biotske raznovrstnosti na teh območjih in
temelji na sonaravnih oblikah kmetijstva ter trajnostnem razvoju teh
območij. (3.1)

MOP, 2001. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. URL:
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/b...
(13.11.2012).

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020

- CILJ 3: POVEČANJE PRISPEVKA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA K OHRANJANJU IN
IZBOLJŠANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

3. A) Kmetijstvo: do leta 2020 čim bolj povečati kmetijska območja
travinja, ornih zemljišč in trajnih nasadov, za katere veljajo ukrepi v
okviru SKP, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo, da bi zagotovili
ohranjanje biotske raznovrstnosti in dosegli izmerljivo izboljšanje stanja
ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od kmetijstva ali to nanje
vpliva, ter izboljšanje zagotavljanja ekosistemskih storitev v primerjavi z
referenčnim poročilom EU iz leta 2010, s čimer bi se prispevalo h krepitvi
trajnostnega upravljanja.

Evropska komisija, 2011. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta
2020. URL:
http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/pdf/2020/co...
(13.11.2012).

Indeks ptic kmetijske krajine je tudi eden izmed indikatorjev za
spremljanje skupne kmetijske politike na evropskem nivoju (Evropska
komisija 2014), del indikatorjev SEBI (Streamlining European Biodiversity
Indicators) in eden od SDI Sustainable Development Indicators ter
strukturnih indikatorjev EU, ki jih spremlja Eurostat.

Evropska komisija, 2014. Commission Implementing Regulation (EU) No
834/2014 of 22 July 2014 laying down rules for the application of the
common monitoring and evaluation framework of the common agricultural
policy. URL:
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX%3A32014R0834
(19.12.2016).

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Vir: Kmecl, P. & Figelj, J. (2016): Monitoring splošno razširjenih vrst
ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno
poročilo za leto 2016. - DOPPS, Ljubljana.

Baza podatkov: DOPPS-SIPKK

Skrbnik podatkov:

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Primož
Kmecl

Datum zajema podatkov za kazalec:

19. december 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Metodologija zbiranja podatkov je osnovana na poročilu »Strokovne podlage
za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird
Index) in njegovo spremljanje« (Denac et al. 2006), ter nekaterih
kasnejših dopolnitvah. Zbiranje podatkov za kazalec temelji na terenskih
popisih ptic. Popis je standardni transektni popis v dveh pasovih (Bibby et al. 1992). Dolžina transekta je približno 2 km, notranji pas pa
sega 50 metrov bočno na vsako stran transekta; zunanji pas sega od 50
metrov do dosega slišnosti. Popis opravijo izkušeni popisovalci v zložni
hoji s hitrostjo približno 1,5 km/h. Popis se vedno opravlja v jutranjih
urah, do 10 h zjutraj in je datumsko omejen. Med prvim in drugim popisom
mora biti vsaj 14 dni razlike. Izbor ploskev je poljuben iz vnaprej
določenega seta popisnih tetrad. Vsaka izbrana tetrada je nato vključena v
nadaljnje popise v naslednjih letih, vendar ni nujno vsako leto tudi
popisana. Za poljubni izbor so se avtorji metodologije (Denac et al. 2006) odločili zaradi glavnega cilja popisa, ki je predvsem
dolgoletna kontinuiteta monitoringa. Set ploskev za izbor je skupina tetrad
iz sistematskega vzorca Novega ornitološkega atlasa Slovenije (NOAGS), z
več kot 40% kmetijske krajine. Skupno smo v obdobju 2008-2016 popisali 110
ploskev, vendar ne vseh vsako leto. V letu 2016 smo popisali 83 ploskev.
Manjkajoče podatke smo ekstrapolirali (glej točko 7.6). Kljub nenaključnemu
izboru so ploskve razporejene relativno enakomerno po celi Sloveniji. V
Dinarskem svetu je tako 32 ploskev, v Sredozemskem svetu 21 ploskev, v
Panonskem svetu 40 ploskev in v Alpskem svetu 16 ploskev. Podrobnejši opis
metodologije popisa in razporeditve ploskev je podan v Kmecl & Figelj
(2016).

Metodologija obdelave podatkov

Za izračun indeksov in trendov smo uporabili program TRIM (TRends &
Indices for Monitoring data), verzijo 3.54 (Pannekoek & van Strien
2009, Pannekoek et al. 2006). Program je razvilo podjetje
Statistics Netherlands posebej za analizo podatkov štetij z manjkajočimi
podatki, ki so rezultat letnega monitoringa živali. Pri analizi podatkov
program uporablja modele na osnovi Poissonove regresije. Za vsako enoto
vrsta / ploskev / leto, smo upoštevali maksimum števila parov v dveh
popisih. Indeks za posamezno vrsto je količnik med številom parov v
obravnavanem letu in številom parov v izhodiščnem letu.

Program TRIM izračuna imputirano število parov in sicer upošteva opažene
pare na ploskvah / letih, manjkajoče ploskve / leta pa napolni (imputira) z
vrednostmi modela. Na podlagi posameznih letnih vrstnih indeksov smo nato
izračunali sestavljeni indeks (»indikator«) in sicer kot geometrično
povprečje enakopravnih posamičnih vrstnih indeksov (Buckland et al. 2005, Denac et al. 2006). V indikatorju SIPKK
(Slovenski indeks ptic kmetijske krajine) je 29 indikatorskih vrst (Denac et al. 2006, Kmecl & Figelj 2016).

Informacije o kakovosti:

Skupna ocena: 1

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Drugi viri in literatura:

Bibby C.J., Burgess N.D., Hill D.A., 1992. Bird Census Techniques. London,
Academic Press.

Božič L., 2005. Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju
upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov. –
Acrocephalus 26 (124): 3-21.

Božič L., Jančar T., 2016: Kosec Crex crex. Str. 62-85. V: Denac,
K., P. Kmecl, T. Mihelič, L. Božič, T. Jančar, D. Denac, D. Bordjan, J.
Figelj: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura
2000 v letu 2016. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano. DOPPS, Ljubljana.

Buckland S.T., Magurran A.E., Green R.E., Fewster, R.M., 2005. Monitoring
change in biodiversity through composite indices. - Phil. Trans. R. Soc. B
360: 243–254.

Campedelli T., Buvoli L., Bonazzi P., Calabrese L., Calvi G., Celada C.,
Cutini S., De Carli E., Fornasari L., Fulco E., La Gioia G.,Londi G., Rossi
P., Silva L., Tellini Florenzano G., 2012. Andamenti di popolazione delle
specie comuni nidificanti in Italia: 2000-2011. – Avocetta 36: 121-143.

Denac D., 2003. Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu
rjavega srakoperja Lanius collurio v Šturmovcih (SV Slovenija). –
Acrocephalus 24 (118): 97-102.

Denac K., Figelj J., Mihelič T., 2006. Strokovne podlage za določitev
slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo
spremljanje. Končno
poročilo za Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, DOPPS.

Donald P.F., Green R.E., Heath M.F., 2001: Agricultural intensification and
the collapse of Europe's farmland bird populations. - Proc. R. Soc. Lond. B
268: 25-29.

EBCC, 2016: European wild bird indicators, 2016 update. –
[http://www.ebcc.info/index.php?ID=613], (12 Dec 2016).

Gamero A., Brotons L., Brunner A., Foppen R., Fornasari L., Gregory R.D.,
Herrando S., Hořák D., Jiguet F., Kmecl P., Lehikoinen A., Lindström Å.,
Paquet J.-Y., Reif J., Sirkiä P.M., Škorpilová J., van Strien A., Szép T.,
Telenský T., Teufelbauer N., Trautmann S., van Turnhout C.A.M., Vermouzek
Z., Vikstrøm T., Voříšek P., 2016: Tracking Progress Towards EU
Biodiversity Strategy Targets: EU Policy Effects in Preserving its Common
Farmland Birds. – Conservation Letters. doi: 10.1111/conl.12292.

Kmecl P., Figelj J. 2016. Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za
določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno poročilo za
leto 2016. - DOPPS, Ljubljana.

Pannekoek J., van Strien A.J., 2009. TRIM 3 Manual. Voorburg, Statistics
Netherlands.

Pannekoek J., van Strien A.J., Gmelig Meyling A.W., 2006. TRIM 3.51. –
Statistics Netherlands. URL: www.ebcc.info (14.11.2012).

Pe’er G., Dicks L.V., Visconti P., Arlettaz R., Báldi A., Benton T.G.,
Collins S., Dieterich M., Gregory, R.D., Hartig F., 2014: EU agricultural
reform fails on biodiversity. – Science 344(6188): 1090–1092.

Rete Rurale Nazionale & Lipu, 2015: Uccelli comuni in Italia.
Aggiornamento degli andamenti di popolazione e del Farmland Bird Index per
la Rete Rurale Nazionale dal 2000 al 2014.

Teufelbauer N., Seaman B., 2016: Farmland Bird Index für Österreich:
Indikatorenermittlung 2015 bis 2020. Teilbericht 1: Farmland Bird Index
2015. - BirdLife Österreich, Wien.

Tome D., 2002. Effect of floods on the distribution of meadow birds on
Ljubljansko barje. - Acrocephalus 23 (112): 75-79.

Trčak, B., Erjavec, D., Govedič, M. & Grobelnik, V. (2010): Kartiranje
in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov izbranih območij v
Krajinskem parku Ljubljansko barje. Končno poročilo (77 str.). Naročnik:
Mestna občina Ljubljana. - Center za kartografijo favne in flore, Miklavž
na Dravskem polju.
[www.ljubljanskobarje.si/uploads/datoteke/MOL_KP_Ljbarje_HT_koncno_2010.pdf].

Trčak B., Podgorelec M., Erjavec D., Govedič M., Šalamun A., 2012:
Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka
Goričko v letih 2010–2012. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko.
Operativni program Slovenija-Madžarska 2007-2013 (Evropski sklad za
regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo).
Projekt »Trajnostna raba Natura 2000 habitatov vzdolž slovensko-madžarske
meje - Krajina v harmoniji«. - Center za kartografijo favne in flore,
Miklavž na Dravskem polju.

Vukelič E., 2009. Vpliv načinov gospodarjenja s travišči na ptice gnezdilke
Ljubljanskega barja (osrednja Slovenija). Acrocephalus 30 (140): 3-15.

Wilson, J.D., Evans, A.D. & Grice, P.V. (2009). Bird Conservation and
Agriculture. - Cambridge University Press, Cambridge.