KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V enajstih letih (2008-2018) je indeks ptic kmetijske krajine upadel na 78,3, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa na 60,8. Enajstletni trend je zmerni upad, kljub rasti indeksa tretje leto zapored.


Kazalec meri spremembe v populacijah značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Merimo relativno spremembo (indeks) v številu parov, na osnovi terenskih popisov. Predvidoma bomo lahko spremljali dolgoročne populacijske trende, saj je monitoring zasnovan robustno in na velikem številu ploskev (v obdobju 2008-2018 115 ploskev), poleg tega velik del popisov opravijo prostovoljci blizu svojega doma, če podatek za določeno leto manjka, pa ga je mogoče nadomestiti s podatkom iz prilegajočega statističnega modela.


Grafi

Slika NB14-1: Indeks ptic kmetijske krajine
Viri: 
KMECL P. & ŠUMRADA T. (2018): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - končno poročilo za leto 2018. – DOPPS, Ljubljana., DOPPS-SIPKK (2019)
Prikaži podatke

Indikatorske vrste kmetijske krajine

Generalisti

Travniške vrste

2008

100

100

100

2009

95,20

97,40

94

2010

80,70

91,80

68,20

2011

82,80

98,20

70,60

2012

85

100,40

66

2013

80,20

87,60

63,10

2014

79,30

92,80

60,40

2015

71,60

85,40

56,70

2016

75,50

88,90

60,60

2017

76

92,60

57,70

2018

78,30

90,60

60,80


Cilji

Obrat negativnega trenda in povrnitev na stanje populacij ptic v kmetijski krajini na raven izhodiščnega leta (2008).


V okviru monitoringa za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK) popisujemo 115 ploskev, ki so razporejene po kmetijski krajini po celi Sloveniji. V letu 2018 smo popisali 82 ploskev. Sestavljeni indeks 29 indikatorskih vrst ptic kmetijske krajine je v letu 2018 znašal 78,3, kar je za 2,3 % več od leta 2017. Sestavljeni indeks travniških vrst je v letu 2017 znašal 60,8, kar je za 3,1% več kot v letu 2017 (metodologija za določitev travniških vrst je bila v letu 2018 spremenjena; indeks travniških vrst je izračunan z upoštevanjem dodatnih 30 transektov – glej vir za izvorno bazo podatkov). Trend Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad za obdobje 2008-2018, prav tako trend travniških vrst. Trendi populacij 14 od 29 vrst so v upadu, 12 od 29 vrst pa stabilni ali v porastu. Trenutna medletna rast indeksov še ne pomeni nujno tudi obrata trendov, lahko gre zgolj za kratkoročno nihanje populacij. Zaključki o porastu ali upadu populacije morajo vedno izvirati iz analize dolgoročnih trendov. Pri interpretaciji teh trendov seveda ne moremo izključiti drugih vplivov na populacije ptic kmetijske krajine, kot so klimatske spremembe, pojavi epidemij in razmere na prezimovališčih. Vsi ti (potencialni) vplivi lahko nastopajo kot sočasni in prepletajoči se dejavniki, obenem z načinom kmetovanja. Ne glede na to pa je daleč največ dokazov, da so spremembe kmetijskih praks (predvsem v smeri večje intenzivnosti) ključni dejavnik pri upadu (ali porastu) populacij ptic kmetijske krajine. Znanstvene publikacije, ki ta vpliv obravnavajo, so dostopne za celotno ozemlje Evrope, dokazov za ostale vplive je precej manj. Dober pregled je podan v Wilson et al. (2009). V splošnem pa velja, da intenzifikacija kmetijstva povzroča negativne trende ptic kmetijske krajine (Donald et al. 2001). Po enajstih zaporednih letih monitoringa postaja nabor podatkov dovolj velik, da lahko z večjo verjetnostjo sklepamo, da izračunani trendi odražajo dejanske trende v naravi. Ali zadnji podatki pomenijo dejansko izboljšavo (stabilizacijo) trendov, bodo pokazala šele naslednja leta.

 

Za indeks ptic kmetijske krajine lahko povzamemo naslednje značilnosti: 

  • pri trendu ptic kmetijske krajine je statistično značilen zmeren upad (-21,9 % +/- 2,8); v zadnjih štirih letih se je trend stabiliziral
  • travniške vrste ptic kmetijske krajine upadajo hitreje (upad -40,8 % +/- 3,6)
  • upadajo tudi generalisti (splošno razširjene vrste) v kmetijski krajini, vendar zelo počasi (1 % letno)
  • večina upada ptic kmetijske krajine je nastala zaradi upada travniških vrst; trend netravniških vrst in generalistov je zelo podoben in se ne razlikuje statistično značilno
  • indekse nižje od povprečnega indeksa travniških vrst imajo znotraj tega indeksa naslednje vrste: repaljščica (33,6), poljski škrjanec (40,3), repnik (48,0) in drevesna cipa (48,1); značilnost teh vrst je, da so vezane pretežno na obsežnejše površine ekstenzivno vzdrževanih travnikov, za razliko od ostalih vrst v travniškem indeksu (rjavi srakoper, rjava penica, hribski škrjanec, veliki strnad in smrdokavra), ki so vezane tudi na ostale kmetijske površine, predvsem zaraščajoče travnike in sadovnjake; te štiri vrste so v sedanji kmetijski krajini v Sloveniji t.i. habitatni »poraženci«
  • izrazito nizek indeks imata tudi priba in divja grlica

Cilji in pravna podlaga

1.1.   Cilji in pravne podlage

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji

  • Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. (2.3)
  • Uveljavitev ekološke in socialne funkcije kmetijstva, ki prispeva k ohranjanju podeželja, visoke biotske raznovrstnosti na teh območjih in temelji na sonaravnih oblikah kmetijstva ter trajnostnem razvoju teh območij. (3.1)

MOP, 2001. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. URL: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/b... (13.11.2012).

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020

  • CILJ 3: POVEČANJE PRISPEVKA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA K OHRANJANJU IN IZBOLJŠANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

3. A) Kmetijstvo: do leta 2020 čim bolj povečati kmetijska območja travinja, ornih zemljišč in trajnih nasadov, za katere veljajo ukrepi v okviru SKP, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo, da bi zagotovili ohranjanje biotske raznovrstnosti in dosegli izmerljivo izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od kmetijstva ali to nanje vpliva, ter izboljšanje zagotavljanja ekosistemskih storitev v primerjavi z referenčnim poročilom EU iz leta 2010, s čimer bi se prispevalo h krepitvi trajnostnega upravljanja.

Evropska komisija, 2011. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. URL: http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/pdf/2020/co... (13.11.2012).

 

Indeks ptic kmetijske krajine je tudi eden izmed indikatorjev za spremljanje skupne kmetijske politike na evropskem nivoju, del indikatorjev SEBI (Streamlining European Biodiversity Indicators) in eden od SDI Sustainable Development Indicators ter strukturnih indikatorjev EU, ki jih spremlja Eurostat.

 

Evropska komisija, 2014. Commission Implementing Regulation (EU) No 834/2014 of 22 July 2014 laying down rules for the application of the common monitoring and evaluation framework of the common agricultural policy. URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX%3A32014R0834 (19.12.2016).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija zbiranja podatkov je osnovana na poročilu »Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje« (Denac et al. 2006), ter nekaterih kasnejših dopolnitvah. Zbiranje podatkov za kazalec temelji na terenskih popisih ptic. Popis je standardni transektni popis v dveh pasovih (Bibby et al. 1992). Dolžina transekta je približno 2 km, notranji pas pa sega 50 metrov bočno na vsako stran transekta; zunanji pas sega od 50 metrov do dosega slišnosti. Popis opravijo izkušeni popisovalci v zložni hoji s hitrostjo približno 1,5 km/h. Popis se vedno opravlja v jutranjih urah, do 10 h zjutraj in je datumsko omejen. Med prvim in drugim popisom mora biti vsaj 14 dni razlike. Izbor ploskev, po katerih poteka transekt,  je poljuben iz vnaprej določenega seta popisnih tetrad. Vsaka izbrana tetrada je nato vključena v nadaljnje popise v naslednjih letih, vendar ni nujno vsako leto tudi popisana. Za poljubni izbor so se avtorji metodologije (Denac et al. 2006) odločili zaradi glavnega cilja popisa, ki je predvsem dolgoletna kontinuiteta monitoringa. Set ploskev za izbor je skupina tetrad iz sistematskega vzorca Novega ornitološkega atlasa Slovenije (NOAGS), z več kot 40% kmetijske krajine. Skupno smo v obdobju 2008-2018 popisali 115 transektov. V letu 2018 smo popisali 82 ploskev. Manjkajoče podatke smo ekstrapolirali (glej točko 7.6). Kljub nenaključnemu izboru so ploskve razporejene relativno enakomerno po celi Sloveniji. Podrobnejši opis metodologije popisa in razporeditve transektov je podan v Kmecl & Šumrada (2018).

Za izračun indeksov in trendov smo uporabili program TRIM (TRends & Indices for Monitoring data), verzijo 3.54 (Pannekoek & van Strien 2009, Pannekoek et al. 2006). Program je razvilo podjetje Statistics Netherlands posebej za analizo podatkov štetij z manjkajočimi podatki, ki so rezultat letnega monitoringa živali. Pri analizi podatkov program uporablja modele na osnovi Poissonove regresije. Za vsako enoto vrsta / ploskev / leto, smo upoštevali maksimum števila parov v dveh popisih. Indeks za posamezno vrsto je količnik med številom parov v obravnavanem letu in številom parov v izhodiščnem letu.

Program TRIM izračuna imputirano število parov in sicer upošteva opažene pare na ploskvah / letih, manjkajoče ploskve / leta pa napolni (imputira) z vrednostmi modela. Na podlagi posameznih letnih vrstnih indeksov smo nato izračunali sestavljeni indeks (»indikator«) in sicer kot geometrično povprečje enakopravnih posamičnih vrstnih indeksov (Denac et al. 2006). V indikatorju SIPKK (Slovenski indeks ptic kmetijske krajine) je 29 indikatorskih vrst (Denac et al. 2006, Kmecl & Šumrada 2018).

Izvorna baza podatkov
KMECL P. & ŠUMRADA T. (2018): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - končno poročilo za leto 2018. – DOPPS, Ljubljana., DOPPS
Skrbnik podatkov

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Primož Kmecl

Datum zajema podatkov
21.12.2018
Podatki za obdobje
2008-2018
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

Skupna ocena: 1

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Kmecl P, Šumrada T (2018): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - končno poročilo za leto 2018. – DOPPS, Ljubljana.

Wilson JD, Evans AD, Grice PV (2009) Bird conservation and agriculture. Cambridge University Press, Cambridge.

Pannekoek J, van Strien AJ (2009) TRIM 3 Manual. Statistics Netherlands, Voorburg.

Pannekoek J, van Strien AJ, Gmelig Meyling AW (2006) TRIM 3.51. Statistics Netherlands.

Donald PF, Green RE, Heath MF (2001b) Agricultural intensification and the collapse of Europe’s farmland bird populations. Proc R Soc B Biol Sci 268:25–29. doi: 10.1098/rspb.2000.1325

Denac K, Figelj J, Mihelič T (2006) Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo spremljanje. DOPPS, Ljubljana.

Bibby CJ, Burgess ND, Hill DA (1992) Bird Census Techniques. Academic Press, London.


TWITTER