KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Od leta 2008 je indeks ptic kmetijske krajine upadel na 78,1, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa na 62,8.


Kazalec meri spremembe v populacijah značilnih vrst ptic kmetijske krajine. Merimo relativno spremembo (indeks) v številu parov, na osnovi terenskih popisov. Predvidoma bomo lahko spremljali dolgoročne populacijske trende, saj je monitoring zasnovan robustno in na velikem številu ploskev (v obdobju 2008-2015 110 ploskev), poleg tega velik del popisov opravijo prostovoljci blizu svojega doma, če podatek za določeno leto manjka, pa ga je mogoče nadomestiti s podatkom iz prilegajočega statističnega modela.


Grafi

Slika NB14-1: Indeks ptic kmetijske krajine
Viri: 

Kmecl P. & Figelj J., 2014. Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - poročilo za leto 2014. - DOPPS, Ljubljana.

Prikaži podatke
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Indikatorske vrste kmetijske krajine indeks (100=2008) 100 95.2 80.7 82.9 84.4 78.9 78.1
Generalisti indeks (100=2008) 100 101 91.2 99.2 100 90.7 90.1

Cilji

Nacionalni cilji

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (MOP 2001)

n Ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst. (2.3)

n Uveljavitev ekološke in socialne funkcije kmetijstva, ki prispeva k ohranjanju podeželja, visoke biotske raznovrstnosti na teh območjih in temelji na
sonaravnih oblikah kmetijstva ter trajnostnem razvoju teh območij. (3.1)

Program razvoja podeželja 2007-2013 (MKO 2012)

n izhodiščna vrednost SIPKK opredeljena kot »padajoča«, ciljna vrednost pa kot » 50% obrat trenda«

Evropski cilji

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (Evropska komisija 2011)

n CILJ 1: POPOLNO IZVAJANJE DIREKTIV O PTICAH IN HABITATIH Zaustavitev slabšanja stanja vseh vrst in habitatov, ki jih zajema naravovarstvena zakonodaja
EU, ter opazno in izmerljivo izboljšanje njihovega stanja, tako da bo v primerjavi s sedanjimi ocenami do leta 2020: (i) 100 % več ocen habitatov in 50 %
več ocen vrst v skladu z direktivo o habitatih pokazalo izboljšano stanje ohranjenosti ter (ii) 50 % več ocen vrst v skladu z direktivo o pticah pokazalo
varno ali izboljšano stanje.

Cilji so postavljeni splošno. Za ptice kmetijske krajine je minimalni cilj zaustavitev upadanja indikatorja.


Na voljo imamo podatke zadnjih sedem let, tako da je o dolgoročnem trendu še težko sklepati. Od leta 2008 do leta 2014 so pogoste vrste ptic kmetijske
krajine upadle za 21,9% (indeks 78,1). Primerjava tega indeksa in indeksa generalistov (90,1%) za obdobje 2008-2014 nam kaže na slabšanje pogojev za
indikatorske vrste ptic v kmetijski kulturni krajini. Zaskrbljujoč je trend travniških vrst ptic v Sloveniji - indeks 62,8 za obdobje 2008-2014 (Kmecl et al. 2014).

Na travniške ptice vpliva predvsem sprememba travniških površin v njive, ki je pogojena z ugodnimi shemami subvencij. Prav tako pa na kar nekaj vrst vpliva
intenzifikacija košnje in gospodarjenja s travniki. Vukelič (2009) je pokazala na neprimernost preveč intenzivne paše na Ljubljanskem barju ter na
negativne učinke preveč intenzivnega gospodarjenja s travniki, predvsem prezgodnje košnje in preveč intenzivnega gnojenja. Na Irskem denimo poljski
škrjanec Alauda arvensis naseljuje predvsem ekstenzivno upravljane travnike (tako suhe kot vlažne) in ima tam tudi najvišje gostote (Copland et al. 2012). Denac (2003) je pokazal na izginjanje travnikov kot poglaviten vzrok za upad populacije rjavega srakoperja Lanius collurio
v Šturmovcih (SV Slovenija). Tome (2002) pa je na Ljubljanskem barju pokazal na ugoden vpliv poplav oziroma vzročno povezano ekstenzivno kmetovanje, na
travniške vrste ptic. Božič (2005) je pokazal, prav tako na Ljubljanskem barju, da so ekstenzivni travniki ključni za preživetje kosca Crex crex.

Trendi posameznih indikatorskih vrst v slovenski kmetijski krajini so (Kmecl et al. 2014):

(1)
Zmeren ali strm upad:
divja grlica Streptopelia turtur (strm upad), vijeglavka Jynx torquilla, hribski škrjanec Lullula arborea, poljski škrjanec,
drevesna cipa Anthus trivialis, prosnik Saxicola torquatus (strm upad), močvirska trstnica Acrocephalus palustris, rjava penica Sylvia communis (strm upad), rjavi srakoper, grilček Serinus serinus (strm upad), repnik Carduelis cannabina (strm upad), rumeni
strnad Emberiza citrinella, plotni strnad Emberiza cirlus, veliki strnad Emberiza calandra, skupno 14 vrst;

(2)
Zmeren porast:
kmečka lastovka Hirundo rustica, rumena pastirica Motacilla flava, pogorelček Phoenicurus phoenicurus;

(3)
Trend negotov:
v tej skupini je devet vrst, podatki za te vrste preveč variirajo (eden od vzrokov je premalo registracij v premalo ploskvah), da bi lahko zanesljivo
določili trend. Te vrste so: postovka Falco tinnunculus, priba Vanellus vanellus, duplar Columba oenas, grivarColumba palumbus, smrdokavra Upupa epops, zelena žolna Picus viridis, čopasti škrjanec Galerida cristata, repaljščica Saxicola rubetra, lišček Carduelis carduelis;

(4) Trend stabilen:
slavec Luscinia megarhynchos, škorec Sturnus vulgaris, poljski vrabec Passer montanus.

Značilne ptice kmetijske krajine so odvisne od ekstenzivnih oblik kmetovanja in njihove populacije se večinoma zmanjšujejo zaradi intenzifikacije
kmetijstva (zmanjševanje mozaičnosti, melioracije, zmanjševanje površin travnikov, povečan vnos pesticidov itd.). Predvsem v sredozemskem svetu je prisoten
pritisk v obratno smer, ko se zaradi opuščanja kmetovanja zemljišča zaraščajo in prehajajo v gozdno sukcesijo (EEA 2010).

Trendi v evropski shemi PECBMS se računajo od leta 1980, zadnje poročilo (do 2011) je za Evropo pokazalo novi minimum populacij ptic kmetijske krajine, saj
je njihov indeks padel za 54% od leta 1980 do leta 2012 (v Evropski uniji za 54%, v novih državah članicah EU za 44%). Regionalno je bil upad pogostih
kmetijskih vrst v tem obdobju za srednjo in vzhodno Evropo 53%, za južno Evropo pa nekoliko manjši, in sicer 31%. (EBCC 2014).

Teufelbauer (2010 & 2014) je opisal rezultate avstrijskega monitoringa FBI za obdobje 1998-2013. Avstrijska shema je naši sorodna po metodi; uporablja
točkovne transekte, lokacija transektov pa je prosta izbira opazovalcev, ob priporočilih koordinatorjev sheme. V večini let je bilo obdelanih približno 170
ploskev. Avstrijski 16 letni FBI trenutno znaša 62,89, za presenetljivo veliko vrst pa so trendi podobni kot v Sloveniji. Za Italijo so na voljo obdelani
podatki za obdobje 2000-2013 (Campedelli et al. 2012, Rete Rurale Nazionale & LIPU 2014). Skupni indeks FBI za to obdobje je znašal 83% (upad
za 17% od leta 2000). Švicarska shema monitoringa pogostih vrst ptic (MHB) poteka od leta 1999 in sicer na sistematskem vzorcu 267 ploskev, popisanih s
kartirno metodo (Schmid et al. 2004). Celotni indeks ptic kulturne krajine (38 vrst) je v Švici stabilen in ima vrednost okoli 100 (Sattler et al. 2014). Madžarska shema monitoringa pogostih vrst poteka od leta 1999 po točkovni metodi. V monitoringu je bilo skupno obdelanih 12219 točk
v 824 kvadratih 2,5 x 2,5 km. Sestavljeni indeks vrst, ki živijo pretežno v kmetijski krajini (skupno 17 vrst) je bil za obdobje 1999-2012 približno 60%
(Szép et al. 2012).

Velikost populacije indikatorskih vrst ptic je v Programu razvoja podeželja (PRP) 2007-2013 (MKO 2012) eden od nacionalnih indikatorjev za podukrepe KOP
(os 2): Podukrep 214-II/4 Travniški sadovnjaki, Podukrep 214-III/2 Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, Podukrep 214-III/3 Ohranjanje traviščnih
habitatov metuljev, Podukrep 214-III/4 Ohranjanje steljnikov, Podukrep 214-III/5 Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih
Natura 2000. Ciljna vrednost indikatorja SIPKK je v PRP 2007-2013 postavljena na dveh mestih: v preglednici 42 kot »50% sprememba trenda« (Preglednica 42:
Kazalniki vpliva in pričakovan vpliv izvajanja ukrepov PRP 2007-2013 na določenih področjih, str. 90), najdemo pa jo tudi med splošnimi cilji Osi 2 (str.
129), kjer je izhodiščna vrednost opredeljena kot »padajoča«, ciljna vrednost pa kot »obrat trenda«. V času osveževanja tega kazalca Program razvoja
podeželja za obdobje 2014-2020 še ni bil sprejet.

Na evropskem nivoju so indikatorji pogostih vrst ptic tudi del sistema SEBI - Streamlining European Biodiversity Indicators
(http://biodiversity.europa.eu/topics/sebi-indicators), in sicer kot del indikatorja »Abundance and distribution of selected species (SEBI 001)« ter se
uporabljajo tudi v nekaterih poročilih organov Evropske unije, glej npr. EEA (2010).


Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage

MOP, 2001. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. URL:
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/b... (13.11.2012).

Evropska komisija, 2011. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. URL:
http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/pdf/2020/co... (13.11.2012).

MKO, 2012. Program razvoja podeželja 2007-2013. URL: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/program_razvoja_podezelja_2007... (19.11.2012).

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Vir: Kmecl, P., Figelj, J. & Jančar, T. (2014): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine -
poročilo za leto 2014. - DOPPS, Ljubljana.

Baza podatkov: DOPPS-SIPKK

Skrbnik podatkov:

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), dr. Primož Kmecl

Datum zajema podatkov za kazalec:

30. november 2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Metodologija zbiranja podatkov je osnovana na poročilu »Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in
njegovo spremljanje« (Denac et al. 2006), ter nekaterih kasnejših dopolnitvah. Zbiranje podatkov za kazalec temelji na terenskih popisih ptic.
Popis je standardni transektni popis v dveh pasovih (Bibby et al. 1992). Dolžina transekta je približno 2 km, notranji pas pa sega 50 metrov bočno
na vsako stran transekta. Popis opravijo izkušeni popisovalci v zložni hoji s hitrostjo približno 1,5 km/h. Popis se vedno opravlja v jutranjih urah, do 10
h zjutraj in je datumsko omejen. Prvi popis se praviloma opravi med 1.4. in 5.5., ponovitev pa praviloma med 6.5. in 30.6. Med prvim in drugim popisom mora
biti vsaj 14 dni razlike. Izbor ploskev je poljuben iz vnaprej določenega seta popisnih tetrad. Vsaka izbrana tetrada je nato vključena v nadaljnje popise
v naslednjih letih, vendar ni nujno vsako leto tudi popisana. Za poljubni izbor so se avtorji metodologije (Denac et al. 2006) odločili zaradi
glavnega cilja popisa, ki je predvsem dolgoletna kontinuiteta monitoringa. Set ploskev za izbor je skupina tetrad iz sistematskega vzorca Novega
ornitološkega atlasa Slovenije (NOAGS), z več kot 40% kmetijske krajine. Skupno smo v obdobju 2008-2014 popisali 109 ploskev, vendar ne vseh vsako leto.
Manjkajoče podatke smo ekstrapolirali (glej točko 7.6). V letu 2008 je bilo tako popisanih 88 ploskev, v letu 2009 78, v letu 2010 78, v letu 2011 72, v
letu 2012 80, v letu 2013 72 in v letu 2014 82. Kljub nenaključnemu izboru so ploskve razporejene relativno enakomerno po celi Sloveniji. V Dinarskem svetu
je tako 32 ploskev, v Sredozemskem svetu 21 ploskev, v Panonskem svetu 40 ploskev in v Alpskem svetu 16 ploskev. Podrobnejši opis metodologije popisa in
razporeditve ploskev je podan v Kmecl et al. (2014).

Metodologija obdelave podatkov

Za izračun indeksov in trendov smo uporabili program TRIM (TRends & Indices for Monitoring data), verzijo 3.54 (Pannekoek & van Strien 2009,
Pannekoek et al. 2006). Program je razvilo podjetje Statistics Netherlands posebej za analizo podatkov štetij z manjkajočimi podatki, ki so
rezultat letnega monitoringa živali. Pri analizi podatkov program uporablja modele na osnovi Poissonove regresije. Program je prosto dostopen na spletu
(http://www.ebcc.info/trim.html). Serijo več vrst ptic smo obdelali z aplikacijo za Access BirdStats v.2.03 (Bioland Informatie 2013). Za vsako enoto vrsta
/ ploskev / leto, smo upoštevali maksimum števila parov v dveh popisih. Indeks za posamezno vrsto je količnik med številom parov v obravnavanem letu in
številom parov v izhodiščnem letu.

Program TRIM izračuna imputirano število parov in sicer upošteva opažene pare na ploskvah / letih, manjkajoče ploskve / leta pa napolni (imputira) z
vrednostmi modela. Na podlagi posameznih letnih vrstnih indeksov smo nato izračunali sestavljeni indeks (»indikator«) in sicer kot geometrično povprečje
enakopravnih posamičnih vrstnih indeksov (Buckland et al. 2005, Denac et al. 2006). V indikatorju SIPKK (Slovenski indeks ptic kmetijske
krajine) je 29 indikatorskih vrst (Denac et al. 2006, Kmecl et al. 2014).

Informacije o kakovosti:

Skupna ocena: 1

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 2

Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Drugi viri in literatura:

Bibby C.J., Burgess N.D., Hill D.A., 1992. Bird Census Techniques. London, Academic Press.

Bioland Informatie, 2013. Birdstats v. 2.03. Species Trends Analysis Tool (STAT) for European bird data.

Božič, L., 2005. Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov. – Acrocephalus
26 (124): 3-21.

Buckland S.T., Magurran A.E., Green R.E., Fewster, R.M., 2005. Monitoring change in biodiversity through composite indices. Phil. Trans. R. Soc. B 360:
243–254.

Campedelli, T., Buvoli, L., Bonazzi, P., Calabrese, L., Calvi, G., Celada, C., Cutini, S., De Carli, E., Fornasari, L., Fulco, E., La Gioia, G.,Londi, G.,
Rossi, P., Silva, L. & Tellini Florenzano, G., 2012. Andamenti di popolazione delle specie comuni nidificanti in Italia: 2000-2011. – Avocetta 36:
121-143.

Copland, A.S., Crowe, O., Wilson, M.W. & O'Halloran, J., 2012. Habitat associations of Eurasian Skylarks Alauda arvensis breeding on Irish
farmland and implications for agri-environment planning. - Bird Study 59: 155-165.

Denac K., Figelj J., Mihelič T., 2006. Strokovne podlage za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Farmland Bird Index) in njegovo
spremljanje. Končno poročilo za Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, DOPPS.

Denac, D., 2003. Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v Šturmovcih (SV Slovenija). –
Acrocephalus 24 (118): 97-102.

EBCC, 2014. European wild bird indicators, 2014 update. – [http://www.ebcc.info/index.php?ID=558], (27 Nov 2014).

EEA, 2010. 10 messages for 2010 Agricultural ecosystems. Copenhagen, European Environment Agency. URL:
http://www.eea.europa.eu/publications/10-messages-for-2010-agricultural-... (14.11.2012).

Evropska komisija, 2011. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020. URL:
http://ec.europa.eu/environment/nature/biodiversity/comm2006/pdf/2020/co... (13.11.2012).

Kmecl P., Figelj J. & Jančar, T., 2014. Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - poročilo za
leto 2014. - DOPPS, Ljubljana.

MKO, 2012. Program razvoja podeželja 2007-2013. URL: http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/program_razvoja_podezelja_2007... (19.11.2012).

MOP, 2001. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. URL:
http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/narava/b... (13.11.2012).

Pannekoek J., van Strien A.J., 2009. TRIM 3 Manual. Voorburg, Statistics Netherlands.

Pannekoek J., van Strien A.J., Gmelig Meyling A.W., 2006. TRIM 3.51. – Statistics Netherlands. URL: www.ebcc.info (14.11.2012).

Rete Rurale Nazionale & LIPU, 2014. Common breeding birds in Italy. Update of population trends and Farmland Bird Indicator for National Rural Network
2000-2013. [http://www.reterurale.it/farmlandbirdindex] (25 Nov 2014)

Sattler, T., M. Kéry, C. Müller, H. Schmid & V. Keller, 2014. Swiss Bird Index SBI®: Update 2013. Faktenblatt. - Schweizerische Vogelwarte Sempach.

Schmid, H., Zbinden, N. & Keller, V., 2004. Überwachung der Bestandsentwicklung häufiger Brutvögel in der Schweiz. - Schweizerische Vogelwarte,
Sempach.

Szép, T., Nagy, K., Nagy, Z., & Halmo, G., 2012. Population trends of common breeding and wintering birds in Hungary, decline of longdistance migrant
and farmland birds during 1999–2012. - Ornis Hungarica 20 (2): 13-63.

Teufelbauer N, 2010. Der Farmland Bird Index für Österreich – erste Ergebnisse zur Bestandsentwicklung häufiger Vogelarten des Kulturlandes. Egretta 51:
35-50.

Teufelbauer, N., 2014. Evaluierung LE07-13: Farmland Bird Index für Österreich – Indikator 2013 und 2014 Teilbericht 1: Farmland Bird Index 2013 für
Österreich. Im Auftrag des Lebensministeriums Zahl: BMLFUW-LE.1.3.7/0031-ll/5/2013. – BirdLife Österreich, Dunaj.

Tome, D., 2002. Effect of floods on the distribution of meadow birds on Ljubljansko barje. - Acrocephalus 23 (112): 75-79.

Vukelič E., 2009. Vpliv načinov gospodarjenja s travišči na ptice gnezdilke Ljubljanskega barja (osrednja Slovenija). Acrocephalus 30 (140): 3-15.


TWITTER