Monitoring pitne vode se je  v letu 2021 izvajal pri 94,6 % prebivalcev Slovenije, na sistemih za oskrbo s pitno vodo oziroma na 873 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50 in več oseb, vključno na 23 manjših, ki oskrbujejo tudi javne objekte. Velika, srednja in deloma mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev (90,0 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode.

Zeleni ključ je mednarodni znak za okolje, ki se podeljuje nastanitveni se podeljuje turističnim nastanitvam in gostinskim obratov, ki si prizadevajo za okoljsko odgovornost in trajnostno ravnanje v turistični industriji. V Sloveniji je bilo leta 2022 certificiranih 143 obratov. V Evropski uniji je bilo leta 2021 certificiranih 3165obratov, na svetu pa 3165.

Koncentracije Pb v krvi, urinu in materinem mleku v Sloveniji so relativno nizke in primerljive s podatki v tuji literaturi, vendar zaradi dokazanih nevrotoksičnih učinkov Pb že pri koncentracijah, nižjih od 50 µg/L krvi, varna meja izpostavljenosti trenutno ne obstaja. V namen vzpostavitve in ohranjanja čim manjše, praktično dosegljive obremenitve ljudi s Pb, je poleg rednega spremljanja smiselno izvajanje ukrepov, s katerimi ciljamo na ogrožene skupine prebivalstva, predvsem otroke in ženske v rodni dobi.

Za obdobje 2008-2022 indeks ptic kmetijske krajine znaša 73,9, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa 56,3. Štirinajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub stabilnemu trendu v zadnjih osmih letih.

V Sloveniji je v zadnjem desetletju (2012–2021) v povprečju nastalo okoli 135 tisoč ton nevarnih odpadkov letno. Ti odpadki so predstavljali od 1 % do 3 % vseh nastalih odpadkov v Slovenij. Ker vsebujejo okolju in zdravju škodljive snovi, jih je potrebno zbirati, predelovati ali odstranjevati ločeno od ostalih odpadkov.

Vsak prebivalec Slovenije je v zadnjem desetletju (2012–2021) v povprečju zavrgel okoli 3,5 kg nevarnih komunalnih odpadkov letno, od tega največ z odpadno električno in elektronsko opremo (63 %).