Delež prebivalcev priključenih na različne sisteme ravnanja z odpadnimi vodami je zelo dober pokazatelj, kakšni bodo izpusti toplogrednih plinov iz ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami, saj ima vsak sistem svoj emisijski faktor, ki izhaja iz stopnje nastajanja in zajemanja izpustov metana v procesu ravnanja z odpadnimi vodami. Najnižji emisjiski faktor imajo sistemi s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem odpadnih voda, ki imajo urejen tudi zajem izpustov metana, najvišji emisjiski faktor pa imajo greznice. Med sisteme s sekundarnim in terciarnim čiščenjem odpadnih voda sodijo tudi male biološke čistilne naprave.

Izpusti TGP iz ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami so leta 2021 znašali 185 kt CO2 ekv in so v izpustih sektorja odpadki predstavljali 43 %, v skupnih izpustih brez LULUCF in mednarodnega prometa pa 1,1 %. Pri ravnanju s komunalnimi odpadnimi vodami nastajajo samo izpusti metana.

Pri obdelavi komunalnih odpadnih voda v sistemih čiščenja sekundarne ali terciarne stopnje izpusti metana ne nastajajo, saj način obdelave izpuste zmanjšuje, nastali izpusti pa so zajeti in energetsko uporabljeni. Izpusti nastajajo v sistemih s primarno stopnjo obdelave ter predvsem v greznicah.

Iz vidika zmanjšanja izpustov TGP ter tudi drugih okoljskih vplivov je torej potrebno povečati delež prebivalcev, ki so priključeni na sisteme obdelave komunalnih odpadnih vod s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja. Leta 2021 je bilo na take sisteme priključenih 62 % prebivalcev, pri čemer je bilo glede na preteklo leto zabeleženo majhno zmanjšanje (za slabo odstotno točko). Poleg tega se delež od leta 2017 praktično ni spremenil. Glede na leto 2005 je bil delež leta 2021 višji za dobrih 19 odstotnih točk.

V teku je več projektov, s katerimi bi se moral delež prebivalcev priključenih na sisteme s sekundarno ali terciarno stopnjo čičenja v prihodnje povečati in ki bodo omogočili, da bo cilj za leto 2030 (75 %) dosežen.