V zadnjih letih so se davki na energijo povečali predvsem zaradi višjih trošarin in okoljskih dajatev. Delež davkov v končni ceni energije v industriji se je v zadnjem času izenačil z deležem davkov v končni ceni energije za gospodinjstva. V Sloveniji so bili davki na pogonska goriva in zemeljski plin nad povprečjem držav EU-28, kar pa ne velja za električno energijo.

Najvišje vsebnosti dioksinov in PCB so bile v državah EU med 1995 in 2010 najdene v ribjih jetrih, v Sloveniji jih med leti 2012 in 2014 največ najdemo v mišičnini rib, sledijo maščobna tkiva in meso goveda ter ovc. Proizvajalci živil in pristojni organi si morajo proaktivno prizadevati za zmanjšanje dioksinov in PCB v živilih in krmi.

Količina nastale odpadne embalaže se v zadnjih letih giblje okoli 100 kg na prebivalca letno. V letu 2014 je prebivalec Slovenije proizvedel 102 kg odpadne embalaže, kar je nekaj kilogramov več kot v predhodnih štirih letih.

Predelava odpadne embalaže v povprečju narašča in je v letu 2014 znašala 88 %. Prav tako narašča reciklaža, ki je v letu 2014 dosegla  70 %. Slovenija je dosegla zastavljeni cilj EU – do konca leta 2012 vsaj 55 % reciklirane celotne odpadne embalaže. 

V letu 2014 je 21 odsekov površinskih voda ustrezalo mejnim vrednostim kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib.

Neustrezna kakovost vode je bila ugotovljena na ciprinidnem odseku Mure od cestnega mostu Petanjci do izliva Ščavnice (merilno mesto Mura Mota), zaradi
previsoke vsebnosti amonijaka v vodi, izmerjenega 8. julija 2014. Mejna vrednost amonijaka za ciprinidne vode je 0,025 mg NH₃/, izmerjena pa je
bila vsebnost 0,043 mg NH₃/L.

Koncentracije števila ultra-finih delcev v zunanjem zraku v Ljubljani od maja 2012 do aprila 2014 so bile primerljive s koncentracijami v drugih štirih evropskih mestih. Izpostavljenost ultra-finim delcem v zraku notranjih prostorov je po grobi oceni primerljiva ali celo nekoliko večja od izpostavljenosti ultra-finim delcem v zunanjem zraku.