KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Leta 2017 smo v Sloveniji evidentirali 1081 funkcionalno razvrednotenih območij (FDO) v skupni površini 3422,7 ha, med katerimi prevladujejo območja industrijskih in obrtnih dejavnosti. Povprečna velikost posameznega FDO je znašala 3,2 ha.

Poleg cilja preprečevanja nastajanja novih FDO ter zmanjševanja obsega razvrednotenih površin, ostaja ključen cilj njihova okoljska sanacija in prenova, dolgoročno pa vzpostavitev sistema prostorskega razvoja, ki bo težil k ničelni pozidavi kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Neutral

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM10), delcev manjših od 2,5 µm (PM2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2016 povečali za 12 %, 17 % in 7 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Neutral

Po podatkih MzI je bilo leta 2016 priključenih skupno 135 naprav za samooskrbo, v letu 2017 pa 720. Leta 2016 je bilo priključenih 130 sončnih elektrarn in 5 hidroelektrarn s skupno nazivno močjo nekaj manj kot 1,1 MW. V letu 2017 je bilo priključenih 718 sončnih elektrarn in 2 hidroelektrarni, skupna nazivna moč priklopljenih naprav pa je znašala slabih 6,5 MW.

Neutral

Od leta 2010 se je normalizirana proizvodnja električne energije iz OVE povečala za 11 %, od leta 2005 pa za 19 %. Da bi dosegli indikativni cilj v letu 2020, bi bilo potrebno povečanje za več kot je bilo doseženo v celotnem obdobju 2005–2017. Indikativni cilj za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije postavlja AN OVE za obdobje 2010–2020.

Bad

Leta 2017 je imelo energetsko učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja (DO), to je sisteme, ki izpolnjujejo eno izmed meril, opredeljenih v 322. členu Energetskega zakona (EZ-1), 63 % vseh občin z daljinskim ogrevanjem. Glede na leto prej se je delež zmanjšal za 4 odstotne točke, s čimer se je zaostanek za ciljem v letu 2020 povečal na 37 odstotnih točk. V energetsko učinkovitih sistemih je bilo pri tem proizvedenih 77 % vse toplote iz sistemov DO, leto prej 84 %. V strukturi porabe goriv se je še povečala prevlada premoga in zemeljskega plina, in sicer iz 81 na 84 %.

Neutral

Skupne emisije v sektorju EU-ETS so podobno kot leta 2016 tudi leta 2017 zabeležile letno rast. Po 6-odstotni rasti v letu 2016 so se v letu 2017 skupne emisije povečale za 1,4 % v primerjavi z letom prej. Rast je posledica večjih izpustov emisij iz industrijskih procesov in predelovalnih dejavnosti. Na ravni EU-28 je za ta sektor sprejet pravno obvezujoč cilj zmanjšanja emisij TGP za 21 % do leta 2020 glede na raven iz leta 2005, kar je skupni cilj za EU-28 in po državah članicah ni dalje diferenciran. Slovenija za ta sektor nima zastavljenega posebnega cilja.


TWITTER