Onesnaženost zraka z ozonom je v zadnjih letih na vseh merilnih mestih, reprezentativnih za vegetacijo, nad ciljno, še bolj pa nad dolgoročno naravnano vrednostjo.

Z naraščanjem števila novo registriranih motornih vozil, narašča tudi število izrabljenih vozil.
Po končani uporabi postane vozilo nevaren odpadek – izrabljeno vozilo. Sistem razgradnje vzpostavljen od leta 2004 vzpostavlja možnosti za doseganje zastavljenih ciljev ponovne uporabe (80 %) in recikliranja (85 %), ki jih Slovenija dosega. Kljub temu je vanj še vedno zajetih manj izrabljenih vozil od pričakovanih.

Količina blat na komunalnih čistilnih napravah se zaradi izgradnje nove infrastrukture pričakovano povečuje. V letu 2014 je nastalo 28.300 ton blat od katerih je bilo 15.000 ton sežganih, ostala so bila večinoma oddana v drugo ravnanje z odpadki ali v začasno skladiščenje na čistilni napravi. Odlaganje blat se močno zmanjšuje.

Na splošno se vsebnost pesticidov v podzemni vodi znižuje. V ravninskih predelih Slovenije (Dravska in Murska kotlina), za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost nekateri pesticidi, predvsem fitofarmacevtska sredstva, še vedno presegajo standard kakovosti. Opažamo tudi posamezna točkovna onesnaženja, ki pa so pogosto posledica nestrokovne rabe fitofarmacevtskih sredstev.

Na znižanje izpustov SO₂ iz prometa pomembno vpliva zaostritev zakonodaje glede koncentracije žvepla v tekočih gorivih (od leta 2009 je ta 10 mg/kg) tako za motorne bencine kot za dizelsko gorivo). Dovoljena koncentracija žvepla v gorivih uporabljenih v cestnem prometu v letu 2015 ni bila presežena niti v Sloveniji niti v EU-28, prav tako niso bile presežene dovoljene koncentracije v letalskem in ladijskem prometu. Svinec v tekočih gorivih cestnega prometa že nekaj let ni več prisoten, koncentracija benzena v motornih bencinih pa je nižja od predpisane vrednosti (1 % V/V).