Skupna intenzivnost rabe končne energije kot po sektorjih se je v Sloveniji v obdobju 2005-2022 zmanjšala. Najbolj v industriji, najmanj v prometu. Primerjava z EU-27 je pokazala da je Slovenija slabša od povprečja EU-27, vendar se je razkorak v obdobju 2005-2021 skoraj razpolovil, k čemur so prispevali vsi sektorjih razen prometa.

Intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah je bila leta 2021 znatno nižja kot leta 2005 in sicer SO2 za 94 %, NOx za 71 % in CO2 za 28 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2021 v Sloveniji intenzivnost intenzivnost CO2 višja, NOx rahlo nižja, SO2 pa občutno nižja.

Čeprav se je v obdobju 1990-2021 proizvodnja električne energije in toplote povečala za 30 %, so se izpusti CO₂, zlasti zaradi povečanja učinkovitosti proizvodnje ter tudi povečanja proizvodnje iz OVE in jedrske energije, zmanjšali za 31,5 %. Izpusti SO₂ so se zmanjšali za skoraj 99 % zlasti zaradi namestitve razžveplanih naprav, povečanja učinkovitosti proizvodnje in deleža proizvodnje iz OVE in jedrske.

V obdobju 1990-2022 se je količina izrabljenega jedrskega goriva, ki je edini visoko radioaktivni odpadek, v povprečju povečevala 5 % letno. Ker še ni razvita zadovoljiva trajna rešitev za skladiščenje teh odpadkov, se povečuje zaskrbljenost zaradi njihovega kopičenja.

Na splošno gledano so se dajatve na energente v obdobju 2012–2022 izmenično zmanjševale in povečevale (izraženo v stalnih cenah za leto 2012). Z izjemo električne energije za tipične gospodinjske odjemalce, kjer so se dajatve v obdobju 2012–2016 povečevale, se je obdavčitev na ostale energente postopoma zmanjševala. Dajatve na energijo so bile leta 2022 v primerjavi z letom 2012 manjše. Edina izjema so dajatve na električno energijo za tipične industrijske odjemalce, kjer se je neposredna davčna obremenitev povečala predvsem na račun prispevkov (URE, OVE+SPTE, CO₂ dajatve).