[KM09]
Poraba energije v kmetijstvu
Objave: [ 2006 ]
Poraba energije v kmetijstvu je izražena z neposredno porabo plinskega olja, bencina in električne energije ter s posredno porabo za proizvodnjo mineralnih gnojil. Prikazana je tudi poraba na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi in narejena primerjava z drugimi evropskimi državami.
Slika KM9-1: Sestava porabe energije v kmetijstvu v letu 2000

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2003; Statistični urad Republike Slovenije, 2006.


Slika KM9-2: Poraba energije plinskega olja v kmetijstvu za obdobje 1992–2004

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2006; Kmetijski inštitut Slovenije, 2003; European Environment Agency, 2005.


Slika KM9-3: Poraba električne energije v kmetijstvu za obdobje 2000–2004

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2003; Statistični urad Republike Slovenije, 2006.


Slika KM9-4: Poraba energije za proizvodnjo porabljenih dušikovih in fosforjevih gnojil v letih 1992–2004 (v GJ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi)

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2006; Kmetijski inštitut Slovenije, 2003; European Environment Agency, 2005.


Slika KM9-5: Poraba energije v kmetijstvu za izbrane evropske države in EU-15 v letu 2000 (v GJ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi)

Vir: Eurostat, 2005; Kmetijski inštitut Slovenije, 2003; Statistični urad Republike Slovenije, 2006; European Environment Agency, 2005.


Slovenija je s Kjotskim protokolom prevzela obveznost zmanjšati izpust toplogrednih plinov (TGP) za 8 % v prvem ciljnem obdobju 2008–2012 glede na leto 1986. Za doseganje cilja je treba po Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov doseči naslednje področne cilje:
– zmanjšanje energetske intenzivnosti (za 30 % do leta 2015 v primerjavi z letom 2000);
– 12-odstotni delež obnovljivih virov energije v celotni energetski oskrbi države do leta 2010;
– dvoodstotni delež biogoriva v prometu do leta 2005 in 5,75-odstotnega do leta 2010.
Kmetijstvo lahko prispeva k doseganju ciljev na vseh omenjenih področjih.
Največji delež od skupne porabe energije v kmetijstvu predstavlja plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (42,6 %). Sledijo energija za proizvodnjo mineralnih gnojil (42,6 %), električna energija (4,6 %) in bencin (3,2 %). Poraba plinskega olja v kmetijstvu je v Sloveniji od leta 1992 do leta 2004 upadla za 11,7 %. Manj se porabi tudi bencina, in sicer od leta 1991 do leta 2000 za 33,1 %. Porabi električne energije sledimo le v letih 2000–2004. V tem obdobju se je zmanjšala za 8,6 %. Od leta 1998 upada tudi poraba energije za proizvodnjo mineralnih gnojil.

Poraba energije plinskega olja, bencina in elektrike je bila v letu 2002 5,9 GJ na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Povprečna poraba je zelo blizu povprečju EU-15 (6,5 GJ/ha). Dejavniki, ki povečujejo porabo energije v Sloveniji, so: razdrobljenost kmetijskih zemljišč, zastarelost strojnega parka, dolge zime in tako večje potrebe po konzervirani krmi za domače živali ter tradicionalni načini obdelave tal z oranjem. Po porabi energije je ugoden razmeroma majhen delež pridelave kmetijskih rastlin v ogrevanih rastlinjakih. Tudi poraba energije za proizvodnjo mineralnih gnojil (4,4 GJ/ha) je bila v letu 2000 na ravni EU-15 (4,4 GJ/ha). Ker v Sloveniji ne proizvajamo mineralnih gnojil, ta energija sicer ne vpliva na nacionalno energijsko bilanco, posredno pa prav tako obremenjuje okolje z ogljikovim dioksidom.

Podatki za Slovenijo

Statistični urad Republike Slovenije
Poraba goriv v kmetijstvu, Kmetijski inštitut Slovenije, 2003
Energy use, Indicator Fact Sheet, European Environment Agency, 2005

Poraba energije v kmetijstvu je prikazana z neposredno porabo plinskega olja, bencina in električne energije ter posredno porabo energije za proizvodnjo mineralnih gnojil. Porabo plinskega olja je mogoče oceniti različno. Glede na dosedanje študije porabe goriva v kmetijstvu in druge podatke o porabi energije smo ocenili, da je najbolj verodostojna ocena porabe plinskega olja v povezavi s kmetijskimi zemljišči v uporabi, in sicer ob upoštevanju porabe 140 l/ha (Poraba goriv v kmetijstvu, Kmetijski inštitut Slovenije, 2003). Celotno porabo plinskega olja smo izračunali na podlagi kmetijskih zemljišč v uporabi, izrazili pa z energijo plinskega olja v TJ. Pri tem velja poudariti, da ne gre za podatke o dejanski porabi, temveč za grobo oceno.
Za porabo bencina smo uporabili statistične podatke za kmetijska podjetja, za družinske kmetije pa naredili oceno z upoštevanjem števila družinskih kmetij, števila kmetijskih strojev na bencinski pogon in ocenjenega števila delovnih ur. Porabo električne energije v kmetijstvu smo pridobili v Statističnem uradu Republike Slovenije. Gre za podatke, ki niso javno objavljeni, jih pa zbirajo za drugo statistično obdelavo v kmetijstvu (ocena, nacionalni računi v kmetijstvu). Podatke o porabljeni energiji za proizvodnjo mineralnih gnojil smo izračunali po podatkih o porabi mineralnih gnojil (Statistični urad Republike Slovenije) in glede na potrebno energijo za proizvodnjo 1 kg hranila (European Environment Agency). Podatke, ki podpirajo obravnavani kazalec, štejemo kot začasne ocene. Porabo energije na kmetijah bo mogoče oceniti bolj zanesljivo, ko bodo na voljo knjigovodski podatki FADN.
Podatki za Evropo

Eurostat
Energy use, Indicator Fact Sheet, European Environment Agency, 2005

Za izračun končne porabe energije na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi za leto 2000 smo uporabili podatke Eurostata, ki poroča o končni porabi energije v tonah naftnega ekvivalenta, in podatke Eurostata o kmetijskih zemljiščih v uporabi. Poraba energije za proizvodnjo mineralnih gnojil je izračunana iz podatkov Eurostata o porabi posameznih hranil.
20. april 2006
Tomaž Poje, Viktor Jejčič, Kmetijski inštitut Slovenije