[VD15]
Količinsko obnavljanje podzemne vode
Objave: [ 2017 2016 2015 2013 2012 ]

Kazalec prikazujemo s količino napajanja plitvih vodonosnikov podzemne vode za hidrološko leto (1. november – 31. oktober) v vseh vodnih telesih podzemne vode za celotno območje Slovenije.

Podzemna voda se obnavlja z napajanjem vodonosnikov, ki je kompleksen proces dotoka vode v polno nasičeno cono v podzemlju. Napajanje letno ocenjujemo z regionalnim vodno-bilančnim modelom in izrazimo z višino v vodonosnike infiltrirane vode (mm), oz. z indeksom letne spremenljivosti (povprečje obdobja 1981-2010 = 100).

Slika VD15-1: Modelska ocena napajanja plitvih vodonosnikov v hidrološkem letu 2016

Vir: Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2017


Slika VD15-2: Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2016 od povprečja hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010

Vir: Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2017


Slika VD15-3: Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2016 od povprečja hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010

Vir: Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2017


Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja večino potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno spremenljivost. V zadnjem času je izražena tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih ekstremov. Ker so v prihodnosti možne krize v oskrbi z vodo, ta indikator pridobiva na pomenu. Glavne koristi od metod uporabljenih za določitev indikatorja, kakor tudi indikatorja samega so sledeče:

- izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda ter napovedovanja in opozarjanja pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi (hidrološkimi sušami v vodonosnikih);

- identifikacija območij podzemnih voda s pogostimi pojavi ali trendi hidroloških suš;

- izboljšanje upravljanja podzemnih voda na področju preskrbe prebivalstva s pitno vodo in ohranjanja ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo.

Najmanjše obnovljene količine in hkrati tudi največje časovne spremenljivosti pri letnem obnavljanju podzemne vode v plitvih vodonosnikih so ocenjene v telesih podzemne vode severovzhodne Slovenije (Slika VD15-1). V zadnjem desetletju je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na območju Goričkega za več kot 10-krat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih Alpah. Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega napajanja vodonosnikov pa je v zadnjem desetletju značilna tudi velika časovna spremenljivost. Indeksi letnega napajanja glede na povprečje obdobja 1981-2010 dosegajo velik razpon letnih količin napajanja, kar kaže na veliko količinsko občutljivost podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije.

Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih Slovenije v hidrološkem letu 2016 pod povprečjem obdobja 1981‑2010 (Slika VD15-2). Največja negativna odstopanja od povprečja obdobja 1981-2010 so bila v hidrološkem letu 2016 v vodnih telesih Murske kotline in Vzhodnih Slovenskih goric, drugod pa odstopanj skoraj da ni bilo.

Cilji in pravne podlage:

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06, poglavje IV. Urejanje voda, Okvirna direktiva o vodah (Direktiva 2000/60/ES), Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 39/06, 70/08, 108/09), Zakon o vodah (Ur. l. RS 110/02, 57/08), Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS 25/09), Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS 31/09)


Vir podatkov:

Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & Agencija RS za okolje); zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje


Skrbnik podatkov:

Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo in hidrologijo, dr. Mišo Andjelov.


Datum zajema podatkov za kazalec:

Kazalec je bil osvežen s podatki za hidrološko leto 2016, ki so bili zajeti iz zbirk meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje v aprilu 2017.


Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Ključni element procedure GROWA je izračun dejanske evapotranspiracije, zato so vhodne padavine v model ločene glede na vegetacijska obdobja: v »zimske« od novembra do aprila in »poletne« od maja do oktobra. GROWA-SI hidrološko leto se začne s 1. novembrom, kar pomeni, da posamezno obdelovalno leto vključuje dva zadnja meseca iz predhodnega leta in se končuje 31. oktobra. Kazalec se osvežuje letno za preteklo hidrološko leto.


Metodologija obdelave podatkov:

Obnovljive količine podzemne vode so ocenjene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & ARSO), ki ob upoštevanju klimatskih pogojev, geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in hidrogeologije oceni letno realno evapotranspiracijo in izračuna posamezne komponente odtoka v hidrološkem letu. Model je umerjen s hidrometričnimi podatki za obdobje 1971-2000 iz programa državnega monitoringa voda z zagotovljeno kakovostjo po standardu ISO 9001:2000. Vodnobilančna komponenta podzemnega odtoka predstavlja obnovljeno količino podzemne vode v hidrološkem letu (v mm), prikazano kot raster v ločljivosti 100x100 metrov (Slika VD15-1) in kot agregirano povprečje za celotno območje Slovenije v hidrološkem letu (Slika VD15-2). Indeks s stalno osnovo povprečja obdobja 1981-2010 I n/81-10 za hidrološko leto n izrazimo kot I n/81-10 = X n *100 / X 81-10 (Preglednica VD15-1).

4. april 2017
Jože Uhan, Mišo Andjelov, Agencija RS za okolje