V obdobju po letu 2000 se je poraba dušika iz mineralnih gnojil sprva zmanjševala. Po letu 2009 se je poraba bolj ali manj ustalila na vrednosti okoli 27.500 ton, s tem, da so se v tem obdobju letne vrednosti gibale med 26.300 in 29.143 ton. Z izjemo leta 2021 je bila v zadnjih letih ciljna vrednost (< 28.000 t) dosežena. Izkazano povečanje v letu 2021 je bilo verjetno posledica nakupov mineralnih gnojil na zalogo, saj so se takrat nakazovale možne podražitve in motnje pri dobavi.

Dnevna mobilnost prebivalcev je temeljni kazalec delovanja in trendov razvoja prometnega sistema, posredno pa odraža tudi vplive prometnega sistema na okolje – večja kot je uporaba trajnostnih prevoznih načinov, manjši je vpliv prometnega sistema na okolje. Prebivalec Slovenije je v letu 2021 opravil v povprečju po 2,2 poti na dan, dolžina poti je bila povprečno 31 km (27 km v EU) in za to je porabil približno 52 minut (80 minut v EU). Več kot dve tretjini poti (67 %) je bilo opravljenih z avtomobilom, zgolj 3 % pa z javnimi prevoznimi sredstvi.

Skupni prihodki od davkov/prispevkov od cestnega, železniškega in celinskega vodnega prometa v EU28 so leta 2016 znašali 370 milijard EUR. To je približno 2,5 % BDP v EU28 v letu 2016. Prihodki za letalski in pomorski promet so izračunani samo za nabor izbranih letališč in pristanišč, zato ni mogoče ugotoviti, kolikšen je delež teh prihodkov v skupnih prihodkih od davkov/dajatev letalskega in pomorskega prometa v EU28.

Leto 2022 je bilo za proizvodnjo električne energije v Sloveniji zelo posebno leto, saj je zaradi težav z dobavami premoga bila proizvodnja iz trdnih goriv najnižja v obdobju 1992-2022, zelo sušno leto pa je vplivalo tudi na to, da je bila proizvodnja električne energije iz OVE zelo nizka. To je botrovalo rekordnemu deležu jedrske energije v proizvodnji električne energije (42 %) ter zelo nizki skupni proizvodnji (13,4 TWh), najnižji po letu 1999.

V Sloveniji se še naprej povečuje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta 2023 predstavljajo 5,7 %. Pozidana območja so se v obdobju 2019–2023 prednostno širila na travinje (42 %), gozd (18,6 %) in na kategorijo drugo (16,1 %). V tem obdobju se je skupen obseg pozidanih površin povečal za okoli 1.6000 ha. Razpoložljivi podatkovni viri v Sloveniji v zadnjem obdobju že omogočajo vrednotenje dejanske izgube zemljišč zaradi pozidave.