[KM04]
Intenzivnost kmetijstva
Objave: [ 2016 2014 2011 2008 ]

Intenzifikacija kmetijstva je proces, ki posledično zmanjšuje proizvodne stroške na enoto kmetijskega proizvoda. Proizvodni stroški so funkcija stroškov dela, zemljišč in kapitala. Kapitalsko intenzivno kmetijstvo se razvije tam, kjer je razpoložljivost dela in predvsem zemljišč omejena (Belgija, Nizozemska). Kjer sta omejena kapital in zemljišča, se je razvilo delovno intenzivno kmetijstvo (Indija, Kitajska), kjer pa sta omejena kapital in delo, se je razvilo kmetijstvo, ki za svoj razvoj potrebuje veliko zemljišč (Argentina). Vsaka od teh treh oblik intenzifikacije ima različne vplive na okolje, naravo in socialno sestavo podeželskih območij.

Kazalec za opredelitev intenzivnosti kmetijstva je prikazan z:
- deležem in trendom kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo oziroma s pridelavo pšenice in koruze, 
- obtežbo oziroma številom glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU), 
- gibanjem proizvodnje mleka oziroma pšenice in koruze za zrnje na hektar. 

Slika KM4-1: Intenzivnost prireje in pridelave: povprečni pridelek pšenice in koruze na hektar, mlečnost krav ter število glav velike živine na hektar kmetijske zemlje v uporabi, 2000-2015

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2016.


Slika KM4-2: Kmetijska gospodarstva v Sloveniji glede na število živine, 2000-2013

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013.


Slika KM4-3: Kmetijska gospodarstva v Sloveniji glede na pridelavo pšenice in koruze, 2000-2013

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013


Slika KM4-4: Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijske zemlje v uporabi (KZU) v Sloveniji in izbranih državah

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Eurostat, 2016.


Slika KM4-5: Povprečna mlečnost krav v Sloveniji in izbranih državah

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Eurostat, 2016


Slika KM4-6: Povprečni pridelek pšenice v Sloveniji, EU-28 in izbranih državah

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Eurostat, 2016.


Slika KM4-7: Povprečni pridelek koruze za zrnje v Sloveniji, EU-28 in izbranih državah

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Eurostat, 2016.


Slika KM4-8: Število GVŽ na ha KZU po občinah

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev, 2010.


Intenzifikacija kmetijstva je proces, ki lahko v nenadzorovanih razmerah predstavlja enega najobsežnejših pritiskov na naravo in okolje, zato je glede tega več nasprotujočih si ciljev:

  • Prestrukturiranje v kmetijstvu, povečanje produktivnosti ter povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva (program razvoja podeželja 2014-2020
  • odprava lakote, doseči prehransko varnost in izboljšano prehrano in spodbujanje trajnostnega kmetijstva (Agenda 2030)
  • varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala Unije (7. okoljski akcijski program)
  • varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem (7. okoljski akcijski program)

Po podatkih raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev se je v letu 2013  80% vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji  ukvarjalo  z raznimi živinorejskimi proizvodnimi usmeritvami, od tega kar 59 % z govedorejo. Število tistih, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je samo v obdobju 2000 –2013  zmanjšalo za četrtino.

Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo, usmerjeno v živinorejo, glede na začasne podatke raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev 2016  redi 7,5 glave velike živine, kar je skoraj četrtino več (23,4%) kakor na začetku obravnavanega obdobja. Podobno kakor v drugih državah EU se obtežba tudi v Sloveniji zmanjšuje, samo v obdobju 2000 - 2013 se je zmanjšala za 14%. Prikaz števila glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na občinski ravni v letu 2010 kaže na razmeroma netipično in razpršeno prostorsko porazdelitev območij z različno obtežbo.

Navkljub zelo hitremu upadanju gospodarstev, usmerjenih v prirejo mleka, in nekoliko manj izrazitemu nazadovanju števila krav molznic na teh gospodarstvih skupni obseg proizvodnje z rednim letnim nihanjem še vedno raste. Vzrok je izrazito povečanje koncentracije prireje mleka – povprečno število krav na gospodarstvo se je v obdobju 2000 - 2013 povečalo za 114%, hkrati pa se je povečala intenzivnost prireje.

Povprečna prireja mleka na kravo molznico (mlečnost) se je v obdobju 2000-2015  povečala za 1.670 kg ali za 52%. S skoraj 5.000 kg na kravo je Slovenija primerljiva s sosednjo Avstrijo in nekaterimi drugimi državami članicami Evropske unije.

Pšenica in koruza za zrnje sta najpomembnejši poljščini v Sloveniji, z njuno pridelavo pa se je v letu 2013 ukvarjalo 18.635 (pšenica) in 24.670 (koruza) kmetijskih gospodarstev. V obdobju med leti 2000 in 2013 se je število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo pšenice zmanjšalo za 41%, koruze pa za 45%. Ker je bil skupni obseg površin v obravnavanem obdobju pri pšenici manjši za 15% (pri koruzi so se površine zmanjšale za 12%) se je močno povečala koncentracija pridelave na gospodarstvo. Intenzivnost pridelave pšenice, merjena s količino pridelka na hektar, je v Sloveniji na ravni dolgoročnega povprečja za skoraj 0,68 t manjša kakor v EU. Hektarski pridelek se v Sloveniji že več let ne spreminja bistveno. Podobno je pri koruzi, le da je letno nihanje zaradi podnebnih dejavnikov nekoliko izrazitejše.

Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti po: Agenda 2030 za trajnostni razvoj, Program razvoja podeželja 2014-2020, Sedmi okoljski akcijski program EU

Izvorna baza podatkov oz. vir:: SI-STATStatistični urad RS; preračuni Kmetijski inštitut Slovenije, 2013 
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS 
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober  2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke zbira Statistični urad RS in jih objavlja v rubrikah: Rastlinska pridelava, Živinoreja, Mleko in mlečni izdelki, Zemljišča in raba zemljišč, Statistični urad Republike Slovenije.

Metodologija obdelave podatkov: 

Informacije o kakovosti: 
Prednosti in slabosti kazalca: 
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2 
Relevantnost: 2 
Točnost: 1 
Časovna primerljivost: 1 
Prostorska primerljivost: /

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki uporabljeni v kazalcu za članice Evropske unije  so dostopni v zbirkah podatkov EUROSTAT.

Podatki, o površinah kmetijskih zemljišč s pšenico in piro ter s koruzo, pridelkih pšenice in pire ter koruze  za članice Evropske unije ov so dostopni:
- EUROSTAT > Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Database > Crop statistics>Crop Statistics (from 2000 onwards

Podatki o številu krav molznic  so dostopni

- EUROSTAT > Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Agricultural production>Livestock >Cattle population

Podatki o namolzenem mleku so dostopni na

- EUROSTAT > Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Database > Milk and milk products> Cows'milk collection and products obtained - annual data

Podatki o številu kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo pšenico in piro ter koruzo so dostopni na

> Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Database > Farm structure > Farm structure-2008 legislation>Overwiev- Farm land use> Land use: number of farms and areas of different crops by agricultural size of farm (UAA) and NUTS 2 regions

Podatki o številu kmetijskih gospodarstev, ki redijo živino so dostopni na

EUROSTAT > Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Database > Farm structure > Farm structure-2008 legislation>Overwiev- Farm livestock> livestock: number of farms and heads of animals of different types by agricultural size of farm (UAA) and NUTS 2 regions

Skrbnik podatkov: Evropska komisija, EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 18.10. 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:Podatki o proizvodnji in pridelkih se zbirajo letno  Podatki o številu kmetijskih gospodarstev se zbirajo v okviru raziskave strukture kmetijskih gospodarstev, ki jo članice izvajajo  tri do štirikrat v desetletnem obdobju.
Metodologija obravnavanja podatkov:

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Glede na to, da so podatki o številu kmetijskih gospodarstev, v obdobju med dvema popolnima raziskovanjema strukture kmetijskih gospodarstev (izvedeni sta bili v letih  2000 in 2010) pridobljeni z vzorčno raziskavo, je zanesljivost podatkov odvisna predvsem od reprezentativnosti vzorca. Pri primerjavi podatkov med državami je zato potrebna določena previdnost.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov): 
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec ni povsem zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

15. november 2016
Tomaž Cunder, Matej Bedrač, Kmetijski inštitut Slovenije