[KM21]
Namakanje kmetijskih zemljišč
Objave: [ 2016 2011 2009 ]

Kazalec prikazuje površine zemljišč, pripravljene za namakanje, namakane površine in porabo vode za namakanje v Sloveniji v obdobju 2000-2015 ter delež zemljišč, pripravljenih za namakanje v Evropski uniji (EU) v letih 2000, 2007 in 2013. Izračunan je delež zemljišč, pripravljenih za namakanje, glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi ter poraba vode na hektar za namakanje pripravljenih zemljišč. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski sprejemljivosti namakanja, kaže pa na pritisk na okolje, povezan z namakanjem.

Slika KM21-1: Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, in namakane površine v Sloveniji, 2000-2015

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2016.


Slika KM21-2: Delež površin, pripravljenih za namakanje, v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi v Sloveniji in nekaterih drugih državah EU v letih 2000, 2007 in 2013

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2016; EUROSTAT, 2016.


- povečanje obsega namakanih kmetijskih zemljišč do leta 2020 z dograditvijo obstoječih in izgradnjo novih, tehnološko sodobnih namakalnih sistemov z racionalnejšo porabo vode, ki ne sme ogrožati vodnih virov. Do konca leta 2020 se predvideva izgradnja 2.400 ha novih namakalnih sistemov.

V razmerah, ko se kmetijstvo vse pogosteje sooča z daljšimi sušnimi obdobji, je z namakanjem v ključnih fazah rasti mogoče učinkovito povečati količino in kakovost pridelkov in s tem prispevati k manjši odvisnosti kmetijske pridelave od naravnih razmer in k stabilnejšim dohodkom. Hkrati je namakanje povezano z določenimi tveganji za okolje. Poraba vode za namakanje lahko vodi v prekomerno izrabo vodnih virov, večje pa je lahko tudi tveganje za erozijo tal, onesnaženje voda z nitrati in pesticidi, mineralizacijo tal ter za druge negativne posledice na okolje (zmanjšanje biotske raznovrstnosti, izginjanje habitatov, zmanjšanje naravne in krajinske pestrosti). To tveganje je mogoče zmanjšati z uporabo sodobnejših in racionalnejših tehnologij namakanja in obsegom namakanja, ki ne ogroža razpoložljivih vodnih virov, kar so tudi zahteve Vodne direktive EU. Za vse tovrstne posege mora biti, poleg presoje vplivov na okolje ter naravovarstvenega soglasja, izdelana tudi analiza razpoložljivosti vodnega vira in izdano vodno dovoljenje.

V letu 2000 je bilo za namakanje pripravljeno 4.554 ha oziroma 0,9 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V letu 2015  je ta površina  znašala  6.084 ha, kar predstavlja 1,3 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.  Velika večina kmetijskih zemljišč je  pripravljena za oroševanje.  Za tovrstni način namakanja je bilo v letu 2012 pripravljeno 91,6 % zemljišč , preostala zemljišča pa so bila pripravljena za kapljično namakanje.

V strukturi zemljišč, ki so bila namakana vsaj enkrat v letu, prevladujejo njive in vrtovi (v letu 2015  je delež znašal 54 %). Najpogosteje namakane kulture so hmelj, zelenjadnice, sadje in koruza.

Poraba vode za namakanje je odvisna predvsem od vremenskih razmer v posameznem letu. V letih 2000, 2001, 2003 in 2006, ki so bila najbolj sušna, je bilo za namakanje porabljeno med 6 in 8 milijonov m3 vode letno (v povprečju 6.920.000 m3 letno), v preostalih letih pa je bila poraba vode manjša (v povprečju 3.014.000 m3 letno). Povprečna poraba vode na hektar zemljišč, pripravljenih za namakanje, je v obdobju 2000-2015 znašala 620 m3 letno, od največ 1.442 m3 na hektar v letu 2000 do najmanj 211 m3 na hektar v letu 2010.

V Sloveniji je delež za namakanje pripravljenih zemljišč glede na skupno kmetijsko zemljo v uporabi med nižjimi znotraj držav članic EU. V letu 2013 je bil ta delež nižji kot v Sloveniji (pod 1,0 %) le v osmih državah članicah. Največje deleže za namakanje pripravljenih zemljišč imajo Grčija, Ciper, Italija in Malta (nad 30 %), med srednje in severnoevropskimi državami pa navzgor odstopata , Danska (dobrih 16 %) in Nizozemska (27 %). Med letoma 2007 in 2013 se je delež površin pripravljenih za namakanje najbolj povečal v Španiji (14 odstotnih točk), medtem ko se je v Grčiji zmanjšal za skoraj 7 odstotnih točk.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti poProgramu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 in Programu razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT podatkovni portal.
Podatki, uporabljeni v kazalcu, so dostopni:
- SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Okolje > Voda > Namakanje > Zemljišča po načinu namakanja; Namakanje po vrstah zemljišč 
- SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Kmetijstvo in ribištvo > Rastlinska pridelava > Pridelki in površina > Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov (ha). 
Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: 18.10.2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke, povezane z namakanjem, zbere Statistični urad RS enkrat letno s statističnim vprašalnikom (vprašalnik VOD-N). Podatke sporočajo upravljavci namakalnih sistemov za vsako hidrografsko območje posebej.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o površinah in porabi vode za namakanje so uporabljeni neposredno. Izračunan je delež zemljišč, pripravljenih za namakanje glede na skupna kmetijska zemljišča v uporabi (zemljišča, pripravljena za namakanje/KZU x 100) ter poraba vode za namakanje na hektar zemljišč, pripravljenih za namakanje.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru Statističnega urada RS. Ob tem pa ni povsem jasno, kaj podatki zajemajo. V metodoloških pojasnilih je navedeno le, da podatke poročajo upravljavci namakalnih sistemov in da se seznami poročevalcev dopolnjujejo s seznami Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Agencije RS za okolje. Za leto 2008 podatki vključujejo tudi golfska in športna igrišča, medtem ko so se v predhodnih letih podatki nanašali samo na kmetijska zemljišča.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec ni povsem zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o površinah kmetijskih zemljišč, pripravljenih za namakanje, površinah namakanih zemljišč in površinah kmetijske zemlje v uporabi za članice Evropske unije so dostopni v zbirkah podatkov EUROSTAT.
Podatki, uporabljeni v kazalcu, so dostopni:
- EUROSTAT > Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Database > Farm structure > Farm structure-2008 legislation> Farm Land use > Permanent Crops>Other farmland Irrigation > Irrigation: Number of farms, areas and equipment by size of farm (UAA) and region
- EUROSTAT > Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Database > Structure of agricultural holdings > Land use > Land use overview > Farmland: Number of farms and areas by size of farm (UAA) and region.
Skrbnik podatkov: Evropska komisija, EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 18.10. 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo v okviru raziskave strukture kmetijskih gospodarstev, ki jo članice izvajajo štirikrat v desetletnem obdobju.
Metodologija obravnavanja podatkov: Relativni kazalec je izračunan z deljenjem površin, pripravljenih za namakanje s skupno kmetijsko zemljo v uporabi v posamezni državi (površine, pripravljene za namakanje/KZU x 100).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Glede na to, da so podatki o površinah, pripravljenih za namakanje, v obdobju med dvema popolnima popisoma kmetijskih gospodarstev (zadnji leta 2000, naslednji leta 2010) pridobljeni z vzorčno raziskavo, je zanesljivost podatkov odvisna predvsem od reprezentativnosti vzorca. Za Slovenijo tovrstni podatki zaradi premajhnega števila gospodarstev z namakanjem niso reprezentativni in jih Statistični urad RS zato ne objavlja. Podobne težave z reprezentativnostjo vzorca se lahko pojavljajo tudi v drugih državah z majhnim obsegom namakanih zemljišč. Pri primerjavi podatkov med državami je zato potrebna določena previdnost.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov): 
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec ni povsem zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

11. november 2016
Matej Bedrač, Kmetijski inštitut Slovenije