[MR02]
Višina morja
Objave: [ 2016 2014 2013 2012 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin morja v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje, najvišjo letno višino morja v Kopru za obdobje 1963-2015, pojavljanje ekstremnih višin morja v Sloveniji v obdobju 1960-2013, pričakovane spremembe relativne morske gladine do leta 2001 ter povečanje pogostosti poplav zaradi pričakovanih sprememb v višini morske gladine do leta 2100.

S kazalcem posredno spremljamo vpliv podnebnih sprememb na gibanje gladine morja. Globalni dvig gladine morja je v največji meri pod vplivom globalnih podnebnih sprememb, vpliva pa tudi na gladino evropskih morij. Evropska gladina morja se spremlja s pomočjo satelitskih meritev, ki odražajo prispevek globalnih podnebnih sprememb, ter s pomočjo meritev, ki temeljijo na merilnikih za spremljanje razlik med višino morja v času plime in oseke. Odražajo lokalno gibanje gladine morja, ki je pomembna za razvoj regionalnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam.

Slika MR2-1: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper

Vir: Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016


Slika MR2-2: Najvišja letna višina morja

Vir: Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016


Slika MR2-3: Pojavljanje ekstremnih višin morja

Vir: Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016


Slika MR2-4: Spremembe v globalni višini morja, 1960-2013

Vir: EEA, Global and European sea level rise, 2016


Slika MR2-5: Pričakovane spremembe relativne morske gladine (leto 2100)

Vir: EEA, Global and European sea level rise

*Opombe k sliki MR2-5: Po scenariju RCP4.5.


Slika MR2-6: Povečanje pogostosti poplav zaradi pričakovanih sprememb v višini morske gladine (leto 2100)

Vir: EEA, Global and European sea level rise

*Opomba: Po scenariju RCP 4.5


Seznanjanje upravljavcev z namenom boljšega prilagajanja na predvidene spremembe. Zgodnje zaznavanje trenutnih in dolgoročnih odstopanj višin morja, kar bo izboljšalo napovedovanje in opozarjanje pred izjemnimi hidrološkimi pojavi na morju.

Evropska unija je sprejela Strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta vsebuje ukrepe, kot na primer: gradnja infrastrukture za obrambo pred poplavami, manjša poraba vode, prilagoditev gradbenih predpisov, razvoj poljščin, ki so odpornejše na sušo. Vsaka država članica mora do leta 2017 pripraviti svojo strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.

V Koprskem zalivu opazujemo spremenljivost višine morja od leta 1960. Merilno mesto je namenjeno predvsem spremljanju in napovedovanju poplavnih višin morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo vpogled tudi v učinek podnebnih sprememb.

Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 cm. Največji odmik od srednje vrednosti za dolgoletno obdobje 1960–2015, ki znaša 218 cm, je bil 14 cm leta 2010.

 

Zaradi značilne dinamike Jadranskega morja in geografske lege merilne postaje Koper v njegovem severnem delu lahko ugotavljamo, da je zviševanje gladine morja ob slovenski obali tudi posledica pogostosti vremenskih sprememb. Pri globalni oceni se sicer večji delež zviševanja gladine pripisuje raztezanju morij zaradi njihove povišane temperature in taljenju ledenikov.

Ekstremne višine morja povzročajo ob slovenski obali padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in predvsem resonanca vremenskih vplivnih parametrov z lastnim dolgoperiodičnim 23-urnim valovanjem Jadranskega morja (seischi).

V opazovanem obdobju je višina morja več kot 471-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja (300 cm). Največja izmerjena višina morja je bila 394 cm. Poplave so večinoma v jesensko-zimskih mesecih, občasno tudi v spomladanskih, povprečno nekaj več kot osemkrat letno in največ 31-krat v letu. Pogosto se ob neugodnih vremenskih razmerah število prekoračitev višine 300 cm poveča zaradi lastnega dolgoperiodičnega valovanja morja, ki se v obliki dušenega nihanja lahko pojavlja več dni po pričetku vremenske motnje.

Zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb zahteva raznovrstno prilagajanje. Urbana slovenska obala je delno prilagojena na sedanje poplavne razmere in napovedi nadaljnjega zviševanja gladine.

Odvisno od različnih scenarijev podnebnih sprememb in regionalnih razlik se bo morska gladina morij po svetu dvignila za od 20 cm do 80 cm do leta 2100 (EEA, 2016). Enako velja tudi za Evropska morja. Regionalne razlike je težko napovedovati, saj je dvig gladine morja odvisen od gostote in slanosti morja, morskih tokov, lokalnih sprememb v Zemljinem gravitacijskem polju, vertikalnih premikov kopnega in atmosferskih neviht. Zaradi dviganja površja Skandinavskega polotoka se bo relativna morska gladina Baltskega morja in severnega Atlantika. Po scenariju RCP 4.5 se bo gladina Sredozemskega morja zvišala za 40-50 cm, Jadranskega pa približno 10 cm manj.

Pogostost poplav se bo do leta 2100 povečala za faktor 10 na večini lokaciji v Evropi, pa tja do faktorja 100 ali celo 1000 na nekaterih evropskih lokacija. Največjo spremembo v pogostosti poplav pričakujemo na Atlantski obali Španije in Portugalske, najmanjše na obalah Baltskega morja, sej se bo relativna morska gladina tam celo znižala. Na obalah Jadranskega morja naj bi se pogostost poplav povečala za faktor 26-50. V splošnem velja, da povečanje morske gladina za 10 cm, poveča pogostost poplav za faktor 10.

Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti po: Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam

Izvorna baza podatkov oz. vir: zbirka Dolgoletni niz višin morja, Agencija RS za okolje

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: September 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Zvezne meritve so opravljene na merilni postaji Koper, podlaga za izračun kazalca (letna povprečja) pa so urne vrednosti višin morja. Podatki so pridobljeni skladno z mednarodnimi standardi. Leta 2005 so bili podatki in tudi merilna mreža prenovljeni v sklopu projekta EU FP5 ESEAS RI. Standardne metode izračuna povprečnih letnih višin morja so opisane v priročnikih Medvladne oceanografske komisije (IOC - Intergovernmental Oceanographic Commision) Manuals and guides No. 14: Volumes I-III.

Informacije o kakovosti:
Za kakovost kazalca je poleg lokacije pomembna dolžina niza podatkov in njihova kakovost. Lokacija je za severni del Jadrana primerna, ker je dinamika morja v Koprskem zalivu za Istrskim polotokom relativno majhna. Kljub temu meteorološke spremembe ob ciklonskih prehodih znatno vplivajo na višine morja. Dolžina niza je primerna za uvrstitev na mednarodne sezname nihanja višin morja. Kakovost nizov podatkov ob vzhodni obali Jadranskega morja je mednarodno dobro ocenjena. Z začetkom leta 2006 je merilno mesto v Kopru prenovljeno. Pomen podatkov kazalca povečujejo: monolitnost merilne postaje, najsodobnejša merilna oprema za višine morja skupaj z zveznimi GPS in občasnimi gravimetričnimi meritvami višinskih zemeljskih pomikov merilnega mesta, standardi ISO ARSO in globalna izmenjava podatkov.

Prednosti in slabosti kazalca:

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so na boljo.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije za Slovenijo niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države

 

Izvorna baza podatkov oz. vir: EEA, Global and European sea level rise, CSI 047, CLIM 012

Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija

Datum zajema podatkov za kazalec: september 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo za obdobje 1960-2013

Informacije o kakovosti

Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je, da so podatki pridobljeni s satelitskim višinomerom, kar jim daje natančnost in prostorsko primerljivost.  Slabost kazalca je, da so satelitski podatki dostopni šele od leta 1993, pred tem pa so podatki rekonstruirani.

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki od leta 1993 naprej so zanesljivi, pred tem pa manj.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Projekcije se izdelane za leto 2100, zato je negotovost projekcij velika. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost:1

 

Drugi viri in literatura

  • White paper, Coastal Zone Management in the Mediterranean, UNEP, 2001.

 


Povezave

The Global Sea Level Observing System (GLOSS), MedGLOSS, PSMSL

 

 

september 2016
Igor Strojan, Mojca Robič, Agencija RS za okolje