[OD15]
Izrabljene gume
Objave: [ 2016 2015 2010 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje število zbranih in v predelavo oddanih izrabljenih gum.

Izrabljena guma je guma, ki jo imetnik zaradi poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči. Izrabljena guma je tudi guma, ki jo njen uporabnik vrne distributerju gum v okviru reklamacije zaradi kakovosti dostavljenega blaga. Izrabljena guma je odpadek, ki se uvršča v skupino odpadkov s  številko 16 01 03 s seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. V skladu z Uredbo o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09), je guma pnevmatika za osebne avtomobile, avtobuse, tovornjake in priklopna vozila, motorna kolesa, dvokolesa, kmetijska in gozdarska vozila ter stroje (v nadaljnjem besedilu: vozila). Za gume se ne štejejo plašči za kolesa brez motorja (velo plašči) in ščitniki za avtomobile ter zračnice za gume vseh vrst.

Slika OD15-1: Količina zbranih in v predelavo oddanih izrabljenih gum, 2001-2015

Vir: Poročila koncesionarjev, Ministrstvo za okolje in prostor, 2010 in poročila družbe Slopak d.o.o. o ravnanju z izrabljenimi gumami; 2010-2015



Slika OD15-2: Delež snovne in energetske predelave izrabljenih avtomobilskih gum, 2010-2015

Vir: Poročila družbe Slopak d.o.o. o ravnanju z izrabljenimi gumami, 2010-2015


- Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja izrabljenih avtomobilskih gum na celotnem območju Republike Slovenije,
- preprečevanje neustreznega odlaganja,
- hkratno zagotavljanje različnih možnosti predelave in odstranjevanja.

Sorazmerno z naraščanjem števila registriranih motornih vozil, narašča tudi število nastalih izrabljenih gum (IG). Skladno z uredbo je od leta 2010 tudi pri ravnanju z IG uveljavljena razširjena proizvajalčeva odgovornost. Gospodarski subjekti, ki kot prvi dajo gume v promet morajo sami organizirati in financirati ravnanje z izrabljenimi gumami skladno z zahtevami uredbe.

Povprečna mesečna letna količina prevzetih IG v posameznih obdobjih od spremembe sistema v letu 2006, je okoli 16.000 ton IG. Ob vzpostavitvi sistema se je ocenjevalo, da letno nastane 14.000 ton IG. Glede na podatke zbrane v okviru obračuna okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, je bilo v letu 2015 v Republiki Sloveniji  dano na trg  okrog 21.000 ton gum.

IG se bodisi snovno ali energetsko predelajo, manjša količina pa jih je oddana v ponovno uporabo oziroma obnovo. Sorazmerno z večjim zajemom IG od leta 2006 dalje, so se povečale tudi količine IG, oddanih v predelavo. V zadnjih letih se delež snovne predelave povečuje. V letu 2015 jih je bilo v snovno predelavo oddanih 65 % (predelava IG v gumeni granulat, ki se dalje uporablja za različne namene), 35 % pa v energetsko (sosežig v cementarnah). Poleg predelave v Sloveniji, so bile IG v predelavo oddane v Avstrijo, na Madžarsko in na Hrvaško. Izjema je bilo leto 2011, ko je bilo v snovno predelavo oddanih kar 94 % IG.V tem letu v skupni načrt ravnanja z IG še niso bile vključene vse cementarne, ki IG uporabljajo kot energent po letu 2011. Cementarna, ki je v letu 2010 sprejela IG v energetsko predelavo, jih v 2011 ni sprejela in IG so bile večinoma izvožene z namenom snovne predelave.

Odpadne gume so problematični odpadki predvsem zaradi njihove prostornine in dolge razgradljivosti. Merilo za ocenjevanje uspešnosti sistema ravnanja z IG je stopnja predelave, ki v državah Evropske unije v povprečju znaša 85 %. Tudi v Sloveniji skušamo slediti tej (neformalni) ciljni stopnji z uvedenimi ukrepi za dosego tega razmerja kot so npr. razširjena proizvajalčeva odgovornost, izboljšana organizacija zbiranja idr.  

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (Ur. l. RS št. 2/06)

Izvorna baza podatkov oz. vir: Poročila koncesionarjev (za obdobje do 2009), poročila nosilca skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi gumami (za obdobje od 2010 dalje)

Skrbnik podatkov: Ministrstvo za okolje in prostor, DZO

Datum zajema podatkov za kazalec: 25.8.2016

Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2001-2015. Podatki so se zbirali letno (za obdobje do 2009) na podlagi Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (Uradni list RS, št. 71/06). Za obdobje od leta 2010 dalje se zbirajo podatki na podlagi uredbe o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09).

Ravnanje z IG ureja Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Uradni list RS, št. 63/09) v nadaljevanju: Uredba. Uredba je razveljavila Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (Uradni list. RS, št. 71/06), ki je določala način in predmet izvajanja javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami na območju Republike Slovenije. Skladno z Uredbo je tako od leta 2010 tudi pri ravnanju z IG uveljavljena razširjena proizvajalčeva odgovornost. Gospodarski subjekti, ki kot prvi dajo gume v promet morajo sami organizirati in financirati ravnanje z izrabljenimi gumami skladno z zahtevami Uredbe.

Javno službo ravnanja z IG so od decembra 2002 do konec leta 2009 izvajali trije koncesionarji. Do avgusta 2006 so storitve javne službe plačevali uporabniki storitev (povzročitelji IG), koncesionarji pa so zbrali okrog 2,5 kg IG na prebivalca letno. Za doseganje večje učinkovitosti sistema ravnanja z IG je bila v drugi polovici leta 2006 z uvedbo okoljske dajatve uvedena proizvajalčeva odgovornost. Z vidika zbranih količin IG se je ukrep izkazal za uspešnega, količina zbranih in v predelavo oddanih IG se je bistveno povečala. Tako jih je od leta 2007 dalje zbranih okrog 16.000 ton letno (8,2 kg na prebivalca).

Metodologija obdelave podatkov: Prikazano je število zbranih in v predelavo oddanih izrabljenih gum v tonah.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in pomanjkljivosti kazalca: /
  • Ustreznost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

     Ustreznost: 1

     Točnost: 1

     Časovna popolnost: 3 

     Prostorska popolnost: 1

25. avgust 2016
Zvonka Špicar, ARSO