[ZR12]
Izpusti težkih kovin
Objave: [ 2016 2015 2014 2013 ]
Kazalec prikazuje gibanje antropogenih izpustov kovin (svinec, kadmij, živo srebro) v zrak v obdobju 1990-2014 v Sloveniji in gibanje izpustov po kategorijah virov. Kazalec prikazuje izpuste težkih kovin v državah Evropske unije za leto 2014.

Slika ZR12-1: Gibanje izpustov kovin v Sloveniji, 1990-2014

Vir: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2016


Slika ZR12-2: Izpusti svinca (Pb) po kategorijah virov v Sloveniji, 1990-2014

Vir: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka Agencija RS za okolje, 2016.


Slika ZR12-3: Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2014

Vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2016


Slika ZR12-4: Izpusti kadmija (Cd) po kategorijah virov v Sloveniji, 1990-2014

Vir: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2016


Slika ZR12-5: Izpusti kadmija (Cd) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2014

Vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija, 2016


Slika ZR12-6: Izpusti živega srebra (Hg) po kategorijah virov v Sloveniji, 1990-2014

Vir: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Agencija RS za okolje, 2016


Slika ZR12-7: Izpusti živega srebra (Hg) v Sloveniji in državah Evropske unije, 1990-2014

Vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska  agencija, 2016


  • zmanjšanje skupnih letnih izpustov kadmija, svinca in živega srebra v zrak pod mejno raven iz leta 1990 (Protokol o težkih kovinah),
  • uporaba ukrepov nadzora nad proizvodnjo in trgovanjem s kovinami.

Kovine so onesnaževala, ki so obstojna v okolju in imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih živali in človeka višje v prehranjevalni verigi. Dolgotrajna izpostavljenost nižjih organizmov manjšim koncentracijam kovin lahko izpostavi plenilske organizme, vključno s človekom, potencialno škodljivim koncentracijam. Že izpostavljenost nizkim koncentracijam kovin je lahko vzrok za razvoj rakastih obolenj, za zaostalost v razvoju in poškodbe ledvic ter celo za smrt v primeru izpostavljenosti zelo visokim koncentracijam. Raziskuje se predvsem potencialna vloga kovin pri karcinogenih, imunskih in reproduktivnih učinkih ter učinkih v človekovem razvoju. Kovine niso omejene na določeno geografsko območje in jih ni mogoče učinkovito nadzorovati na lokalni ravni. Lahko se prenašajo po zraku na velike razdalje po celotni zemeljski obli.

Izpusti svinca (Pb) v Sloveniji so leta 2014 znašali 7,8 t. Glede na leto 1990 so se izpusti svinca v Sloveniji zmanjšali kar za 99 %, najbolj na račun vpeljave neosvinčenega bencina. Največji upad izpustov je bil zabeležen leta 1995, ko je prišla v veljavo Direktiva o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva v zvezi z vsebnostjo žvepla, svinca in benzena. Osvinčeno gorivo je bilo umaknjeno iz prodaje julija 2001. Glavne vire izpustov svinca so leta 2014 predstavljali cestni promet in industrijski procesi ter raba topil. Izpusti svinca v EU-28 so se v obdobju 1990-2014 zmanjšali za 92 %. Največji upad je v tem obdobju zabeležila Madžarska, izpusti so se v obdobju 1990-2014 povečali edino na Malti. Leta 2014 je najvišje izpuste svinca v EU-28 beležila Poljska, najmanj pa Luksemburg. Grčija ni poročala o izpustih Pb.

Izpusti kadmija (Cd) so leta 2014 v Sloveniji znašali 0,47 t. V obdobju 1990-2014 so se izpusti zmanjšali za 65 %. Glavni viri izpustov kadmija v ozračje so bili leta 2014 mala kurišča. Izpusti kadmija iz industrije so v devetdesetih upadli zaradi boljših tehnologij za zmanjševanje izpustov pri čiščenju odpadnih voda, v sežigalnicah, pri prečiščevanju in taljenju kovin ter zaradi zaprtja starejših in neekonomičnih industrijskih objektov. Izpusti kadmija v EU-28 so se v obdobju 1990-2014 zmanjšali za 66 %. Leta 2014 je najvišje izpuste kadmija v EU-28 beležila Poljska, najmanj pa Malta. Največje zmanjšanje je dosegla Malta, največji porast pa Latvija. Grčija ni poročala o izpustih Cd.

Izpusti živega srebra (Hg) v zrak v Sloveniji so leta 2014 znašali 0,16 t. V obdobju 1990-2014 so v Sloveniji upadli za 50 %. Glavni vir Hg je bila v letu 2014 proizvodnja elektrike in toplote. Izpusti Hg v EU-28 so se v obdobju 1990-2014 zmanjšali za 73 %, največje zmanjšanje je dosegla Malta, največji porast pa Ciper. Največje izpuste Hg v EU-28 je leta 2013 prispevala Poljska, najnižje pa Malta. Grčija ni poročala o izpustih Hg. Upad izpustov živega srebra v zrak v EU lahko pripišemo izboljšanemu nadzoru nad živosrebrnimi celicami v industrijskih procesih ter zaradi upada rabe premoga in zamenjave z drugimi gorivi.

 Za zmanjšanje izpustov kovin v Sloveniji je pomembna naslednja zakonodaja:

  • Program za opustitev uporabe osvinčenega bencina v Sloveniji (september 1998),
  • Operativni program zmanjševanja onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra iz razpršenih virov onesnaževanja v Republiki Sloveniji (februar 2004),
  • Operativni program zmanjševanja onesnaževanja površinskih voda s prednostnimi in drugimi nevarnimi snovmi (maj 2004).

 Zakon o varstvu okolja zahteva, da morajo vsi večji nepremični viri izpustov zaprositi za integrirano okoljsko dovoljenje. To velja tako za obstoječe in nove naprave, kar je urejeno z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. Za obstoječe industrijske obrate so dovoljenja v pripravi in temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah.

 Zakonodaja s področja kovin na ravni Evropske unije zajema Protokol o težkih kovinah h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP), ki zajema  tri ključne škodljive snovi: kadmij, živo srebro in svinec. Direktiva o celovitem nadzoru in preprečevanju onesnaženja (IPPC), z namenom zmanjšanja izpustov (težkih) kovin in organskih onesnaževal iz industrijske proizvodnje, definira obveznosti za obratovalna dovoljenja, vpeljuje ciljne vrednosti oz. merila uspešnosti za energetsko učinkovitost in zahteva uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij tako v novih kot tudi v obstoječih napravah.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Protokolu o težkih kovinah, ki je del Konvencije iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (2001/379/ES)

Izvorna baza podatkov oz. vir: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR)

Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 10. julij 2016

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA).

Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2014. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Evropska komisija z rednimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o izpustih predstavljajo državne izpuste težkih kovin v zrak. Predstavljeni so tudi izpusti po kategorijah virov: Proizvodnja elektrike in toplote, Raba goriv v industriji, Cestni promet, Ostali promet, Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, Industrijski procesi in raba topil, Ubežne emisije, Odpadki in Kmetijstvo.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
    • Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    • Relevantnost: 1
    • Točnost: 2
    • Časovna primerljivost: 1
    • Prostorska primerljivost: 2

 

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention)

Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija  (European Environment Agency – EEA)

Datum zajema podatkov za kazalec: 10. julij 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec je osnovan na uradnem poročanju organu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo/ Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (UNECE/EMEP) glede na Konvencijo o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje (CLRTAP). Poroča se o skupnih državnih izpustih in izpustih po sektorjih. Uporabljena je EMEP/EEA metodologija.

Metodologija obdelave podatkov: V kazalcu so uporabljeni indeksi z baznim letom 1990. Priporočena metodologija za popis ocen izpustov je zbrana v EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook.

Geografska pokritost: EU-28 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Grčija ni poročala o izpustih težkih kovin.

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca:
    • Prednost: podatki so preračunani po enotni metodologiji EMEP/EEA in zato medsebojno primerljivi.
    • Slabosti: Ocene izpustov svinca so od leta 1990 zaradi največjega vira temeljile na meritvah koncentracij svinca v gorivih, ki so bile strogo nadzorovane, dokler goriv niso postopoma odpravili v poznih devetdesetih letih. Te ocene so zanesljive, manj zanesljive so ocene v zadnjih letih, saj je raven izpustov dosti nižja in je pridobljena iz manjšega števila virov. Zanesljive so ocene izpustov iz kovinsko predelovalne industrije, saj so naprave v glavnem urejene v skladu z direktivo IPPC, ocene pa temeljijo na meritvah izpustov ali emisijskih faktorjih, ki so bili raziskani za določeno vrsto postopka. Izpusti iz ostalih manjših virov zgorevanja in industrijskih ter gospodarskih aktivnosti so slabše dokumentirani.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
    • Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
    • Relevantnost: 1
    • Točnost:2
    • Časovna primerljivost: 2
    • Prostorska primerljivost: 2

 

Drugi viri in literatura

 

15. julij 2016
Martina Logar, Nataša Kovač, Agencija RS za okolje