Leta 2021 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 4,1 milijona evrov oz. 30 % manj kot leto prej. Leta 2022 se je znesek po trenutno dostopnih podatkih še zmanjšal, na 1,1 milijona evrov. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso omogočali spremljanja neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2021 izplačanih 17,4 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz.

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2022 opazno izboljšala, saj se je povečala za 39 %. Največ so k temu prispevale panoge proizvodnja papirja, strojev in naprav, kemična industrija ter tudi proizvodnja neželeznih kovin, najmanj pa proizvodnja jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.

Izpusti F-plinov zaradi puščanja iz stacionarnih naprav so se leta 2022 zaradi znatno večje količine dopolnjenih hladiv močno povečali. To je predstavljalo velik odmik od indikativnega ciljnega zmanjševanja izpustov iz rabe F-plinov po EU uredbi o F-plinih. Glede na leto 2015 so bili izpusti zaradi puščanja F-plinov leta 2022 nižji za 17 %, po uredbi o F-plinih pa bi morali biti nižji za 55 %.

Uspešnost EU držav na področju eko inovacij (Eco-innovation index) spremlja sestavljen indeks, ki vključuje 12 kazalnikov iz petih tematskih področij. Slovenija je uvrščena v skupino povprečnih izvajalcev eko-inovacij. S časom se vrednosti kazalca postopno izboljšujejo in kažejo na postopen napredek indeksa eko inovacij, še vedno pa ostajajo pod povprečjem EU. Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena.

Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2021 znašal 11 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostajal za 0,7 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2021 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19 odstotnih točk oz. za približno 2 odstotni točki na leto.