[EN18]
Obnovljivi viri energije
Objave: [ 2014 2012 2009 2008 ]
Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji, ki zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in obnovljivih frakcij odpadkov, geotermalne, vodne in vetrne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Slika EN18-1: Struktura oskrbe z obnovljivimi viri energije v Sloveniji leta 2013

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014; Institut Jožef Stefan, 2014.


Slika EN18-2: Gibanje skupne rabe energije, rabe OVE in deleža OVE v skupni rabi glede na leto 2000

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014, Institut Jožef Stefan, 2014.


Slika EN18-3: Raba obnovljivih virov energije

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014, Institut Jožef Stefan, 2014.


Slika EN18-4: Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije za EU-28 leta 2012

Vir: Evropski statistični urad, 2014.


Slika EN18-5: Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije za EU-28 leta 2012

Vir: Evropski statistični urad, 2014.


Za cilje za leto 2020 glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v končni rabi energije

Raba obnovljivih virov energije je leta 2013 znašala 1.129 ktoe, kar je 9,2 % več kot leto prej. Največji delež je imel les in druga trdna biomasa s 50,6 %, drugi najpomembnejši vir je vodna energija s 35,1 %. Ostali viri so: tekoča biogoriva s 5,3 %, geotermalna energija s 3,4 %, bioplin s 3,1 % ter sončna energija z 2,5 % (Slika EN 18-1).

Visoka rabe lesne biomase je glede na veliko pokritost z gozdovi, 58,4 % leta 2011 (ZGS, 2012), pričakovana in smotrna. Poleg lesa trdna biomasa zajema tudi kostno moko in maščobe, papirni mulj ter lužnico, ki se uporabljajo v industriji. Les je leta 2013 predstavljal 99 % rabe trdne biomase. Največ trdne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2013 472 ktoe), sledita industrija z 48 ktoe in transformacije s 45 ktoe. SURS rabe lesne biomase v ostali rabi (storitve in kmetijstvo) ne spremlja, zato je raba v Sloveniji podcenjena. Leta 2009 se je raba v gospodinjstvih močno povečala glede na predhodna leta. Povečanje je zlasti posledica izboljšanja metodologije spremljanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih. V obdobju 2002-2008 je bila raba konstanta, leta 2009 pa se je, na podlagi rezultatov ankete o porabi energije v gospodinjstvih, izdelal model s katerim se vsako leto oceni raba lesne biomase. Od leta 2009 dalje se raba lesne biomase v gospodinjstvih povečuje, kar lahko pripišemo številnim dejavnikom: višje cene kurilnega olja, gospodarska kriza, spodbujanje nakupa kotlov na les ter visokega deleža lastnikov gozdov med prebivalci Slovenije . V industriji se je raba biomase po letih rasti od leta 2005 zmanjševala. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap ter tudi propadanje lesno predelovalne industrije. Leta 2013 se je raba povečala za 19 %, vendar je bila glede na leto 2000 še vedno nižja za 27 %. V transformacijah se je raba lesne biomase povečala. Leta 2013 je bila za 121 % višja kot leta 2000. Znatno se je povečala leta 2008, ko so začele les uporabljati tudi velike termoelektrarne TEŠ, TET in TE-TOL. V letih 2009-2013 je les od velikih TE uporabljala le TE-TOL. Narašča tudi poraba lesa v daljinskem ogrevanju, saj se zaradi spodbud Ministrstva pristojnega za energijo povečuje število manjših sistemov na lesno biomaso.

Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami (75 % gozdov je v zasebni lasti (ZGS, 2012)), in ostali rabi, kjer je raba energije izračunana kot ostanek. Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2 obravnavana kot CO2 nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je problematična njena raba v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer se poleg prašnih delcev sproščajo tudi velike količine hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Nepopolno zgorevanje lesa je tudi pomemben vir črnega ogljika. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi, najbolj optimalna pa je raba lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja. Raba lesne biomase se bo v prihodnje še povečevala, saj je to domači energetski vir, ki ne prispeva k izpustom CO2, poleg tega je Slovenija zavezana povečanju deleža OVE. Seveda je potrebno ta vir izrabljati smotrno, saj se ga uporablja tudi v druge namene, npr. gradbeništvo, pohištvena industrija, itd. Lesna biomasa se trenutno v daleč največji meri uporablja za proizvodnjo toplote, kar je smiselno, saj je tu možno dosegati višje izkoristke kot pri proizvodnji električne energije. Visoki izkoristki so dosegljivi tudi v soproizvodnji električne energije in toplote.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je leta 2013 znašala 4.613 GWh (brez črpalne HE), kar je za 18,5 % več kot leto prej. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2013 povečale za 30 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje novih (HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško) ter gradenj in obnov malih hidroelektrarn. Do leta 2019 naj bi bile zgrajeni še zadnji dve iz verige šestih hidroelektrarn na spodnji Savi. Skupna proizvodnja električne energije petih HE brez HE Vrhovo, ki je bila zgrajena že leta 1993, bo znašala 720 GWh. V pripravi so tudi drugi projekti za izkoriščanje vodnega potenciala: HE na srednji Savi, HE na Muri, idr. Na proizvodnjo hidroelektrarn ima velik vpliv hidrologija, ki se v zadnjih letih v povprečju slabša.  Leta 2013 je bila hidrološka situacija ugodna. Obratovalne ure so znašale 4122 h, kar je 7 % več od povprečja zadnjih petnajstih let.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: bioplini (odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini - bioplinske naprave v kmetijstvu), geotermalna energija, sončna energija ter tekoča biogoriva. Raba bioplina se je v obdobju 2000-2012 povečala za 951 %. Zlasti je bila velika rast opazna po letu 2008. Leta 2013 se je raba bioplina prvič zmanjšala, in sicer za 8,9 %, kar lahko pripišemo zaostritvi glede uporabe vhodnih substratov. Raba tekočih biogoriv v prometu se pojavi leta 2006 in do leta 2010 narašča. V letu 2011 se je raba zmanjšala za 20,7 %. V letih 2012 in 2013 se je rast nadaljevala. Leta 2013 je znašala 15,6 %. Raba geotermalne (toplotne črpalke) in sončne energije (sprejemniki sončne energije) v gospodinjstvih je bila v statistiko dodana leta 2009, leta 2010 pa še neposredna raba geotermalne energije v ostali rabi (zdravilišča, kmetijstvo). Poleg tega statistika spremlja tudi proizvodnjo električne energije v sončnih elektrarnah. Raba sončne energije s termičnimi sprejemniki sončne energije je bila leta 2013 za 3 % višja kot leto prej. Narašča tudi proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah (za 32 % glede na leto 2012). Skupna raba geotermalne energije se je leta 2013 povečala za 11 %, zlasti na račun toplotnih črpalk.

Raba obnovljivih virov je leta 2013 predstavljala 16,6 % skupne rabe energije. S tem je bil cilj za leto 2010 v višini 12 % presežen. Cilj je bil presežen že leta 2009. Na doseganje cilja je poleg povečanja rabe obnovljivih virov in izboljšanja statističnega spremljanja njihove rabe močno vplivalo tudi zmanjšanje skupne rabe energije kot posledica gospodarske krize in izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (za več glej kazalec EN16 Skupna raba energije po gorivih in EN10 Raba končne energije po sektorjih).

Delež biogoriv v gorivih za transport se je leta 2013 povečal glede na predhodno leto in je znašal 3,1 %. To je občutno manj od cilja za to leto v višini 6,5 %. Občutno nižji deleži od cilja so bili tudi v preteklih letih. Ukinitev oprostitve trošarin na biogoriva, ki so primešana fosilnim gorivom leta 2014, bo doseganje ciljev še otežila.

Večja raba obnovljivih virov je spodbujena z različnimi mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbuja Ekološki sklad RS z ugodnimi krediti in subvencijami ter tudi veliki zavezanci po Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Rabo lesne biomase in geotermalne energije v sistemih daljinskega ogrevanja spodbuja ministrstvo pristojno za energijo. Proizvodnjo električne energije iz OVE spodbuja podporna shema za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (za več informacij glej kazalec EN19 Proizvodnja električne energije iz OVE). Raba biogoriv je spodbujena s tem, da so oproščena trošarine, vendar od leta 2014 naprej samo 100 % biogoriva, ne več primešana, poleg tega pa morajo distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. l. RS, št. 103/07). Z namenom spodbujanja rabe obnovljivih virov energije, da bo dosežen ciljni delež OVE v bruto rabi končne energije, je bil leta 2010 sprejet Akcijski načrt za obnovljivo energijo (za več glej kazalec EN24 Delež obnovljivih v bruto rabi končne energije).

V EU-28 je leta 2012 raba obnovljivih virov predstavljala 11,0 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je delež povečal za 5,3 odstotne točke, raba OVE pa za 89 %. Raba obnovljivih virov v EU-28 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. Najvišji delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2012 imela Švedska s 37 %, najnižjega pa Malta z 1 %. Med obnovljivimi viri v EU-28 močno prevladuje lesna biomasa (47 %), sledijo hidroenergija (16 %), vetrna energija (10 %), tekoča biogoriva (9 %), bioplin (7 %), sončna energija (5 %), obnovljive frakcije komunalnih odpadkov (5 %) ter geotermalna energija (3 %). V obdobju 2000-2012 se je najbolj povečala raba lesne biomase, sledijo vetrna energija in tekoča biogoriva. Nižja je bila le raba vodne energije zaradi slabših hidrološki razmer.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04), Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur.l.RS, št. 103/07).
Izvorna baza podatkov: - Skupni vprašalnik - EUROSTAT (1992-2002) ter EUROSTAT > Environment and energy.

- Spletna aplikacija SI-STAT > Okolje in naravni viri > Obnovljivi viri in odpadki > Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov, Slovenija, letno (po letu 2002).
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Jože Zalar), oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 19.11.2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za obdobje 1992-2002 so bili pridobljeni iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire).

Podatki po letu 2002 so bili pridobljeni na spletni strani SURS-a v spletni aplikaciji SI-STAT (Okolje in naravni viri > Obnovljivi viri in odpadki > Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov, Slovenija, letno). Statistični urad RS je v celotnem opazovanem obdobju spremljal rabo vodne energije, biomase (les, lesni odpadki, drugi obnovljivi odpadki), bioplina, industrijskih in komunalnih odpadkov. Raba lesa v gospodinjstvih je bila pred letom 2009 ocenjena na podlagi rezultatov ankete o porabi energije v gospodinjstvih, ki je bila izvedena v letih 1996 in 2003. V vmesnih letih je bila uporabljena konstantna vrednost. Leta 2010 je bila izvedena nova anketa, na podlagi njenih rezultatov pa je bil pripravljen model rabe energije v gospodinjstvih, ki se sedaj uporablja za letni izračun rabe obnovljivih virov energije (les, sončna energija in geotermalna energija) v gospodinjstvih. Statistika ne zajema rabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote v ostali rabi (storitveni sektor in kmetijstvo) z izjemo neposredne rabe geotermalne energije. Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije je bila uporabljena skupna raba energije iz kazalca EN16.

Podatki za EU-28 so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili podatki za rabo posameznih obnovljivih virov znotraj kategorije renewable energies 5500. Pri izračunu deleža OVE je bil kot imenovalec uporabljen sektor 100900 »Gross inland consumption«.

Metodologija obdelave podatkov:
Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.

Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije je izračunan kot količnik rabe obnovljivih virov energije in skupne rabe energije v določenem letu.

Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije, je bila skupna raba energije imenovalec, števec pa je bila skupna raba OVE.

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Geografska pokritost:

EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 (NMS-10) zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-28 zajema EU-15 in EU-10 ter Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: /

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je omejena, saj je raba lesne biomase, ki predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir pred letom 2009 ocenjena vsakih pet let in tako ne omogoča spremljanja trenda porabe lesne biomase. Poleg tega statistični urad pred tem letom ni spremljal rabe sončne in geotermalne energije. Podatki za obdobje 1992-1999 in po letu 2000 niso primerljivi zaradi različne ocene o porabi lesne biomase.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 3

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:


- EEA, 2007. EN29 Renewable Energy.

- MOP, 2009a. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.

- Nowak, 2009. The EU RES Directive and heat pumps.

- Renewable Energy Road Map: Renewable energies in the 21st century: building a more sustainable future (COM(2006) 848 – final).

- ZGS, 2012. Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2011.

- MG, 2012. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN-OVE) Slovenija

 

26. november 2014
Matjaž Česen, Marko Đorić, Institut Jožef Stefan