[EN05]
Intenzivnost izpustov iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih TE in TE-TO
Objave: [ 2014 2012 2009 2008 ]
Ključno sporočilo
Intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah je bila leta 2012 nižja kot leta 1992 in sicer SO2 za 97 %, NOx za 46 % in CO2 za 20 %. Glede na povprečje EU-28 sta bili leta 2011 v Sloveniji intenzivnosti NOx in CO2 višji, SO2 pa nižja.

Kazalec prikazuje intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. Kazalec je izračunan kot količnik izpustov posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote.

CO2 je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO2 prispeva k zakisovanju ozračja in izpustom (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NOx s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO2 prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.

Javne termoelektrarne (TE) in termoelektrarne-toplarne (TE-TO) so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na generatorju.

Slika EN5-1: Gibanje intenzivnosti izpustov CO2, NOx in SO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v obdobju 1992-2012

Vir: Institut Jožef Stefan, 2014, Podatki: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014; Statistični urad Republike Slovenije, 2014; Ministrstvo pristojno za energijo, 2014.


Slika EN5-2: Primerjava intenzivnosti izpustov CO2, SO2 in NOx med Slovenijo in EU-28 (EU-28=100%) za leti 2000 in 2012

Vir: Institut Jožef Stefan, 2014, Podatki: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014; Statistični urad Republike Slovenije, 2014; ETC-ACC ; Evropski statistični urad, 2014.


Cilji za intenzivnost izpustov CO2, NOx in SO2 niso določeni, so pa na ravni države določeni cilji za izpuste teh snovi, ki so navedeni v kazalcih EN01 Izpusti TGP in EN09 Izpusti onesnaževal zraka.

Proizvodnja električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah po izpustih SO2, NOx in CO2 predstavlja največji oziroma drugi največji vir, zato zmanjšanje izpustov v tem sektorju pomembno prispeva k njihovemu zmanjšanju na ravni države in s tem k zmanjšanju obremenjevanja okolja.

Izpusti SO2, NOx in CO2 so na enoto proizvedene električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah leta 2012 znašali 9,9 kgSO2/toe, 15,6 kgNOx/toe in 9,0 tCO2/toe. V obdobju 1992–2012 so se vse intenzivnosti zmanjšale. Najbolj, za 97 %, se je zmanjšala intenzivnost izpustov SO2. To je zlasti posledica namestitve razžveplalnih naprav, postopne zamenjave premoga v termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE-TOL) do leta 2002 ter tudi ustavitve blokov 1 in 2 termoelektrarne Šoštanj. Pomemben vpliv je imelo tudi povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote. Nadaljnje zmanjšanje se pričakuje zaradi zamenjave premoga z zemeljskim plinom. Glede na povprečje EU-28 je bila leta 2011 intenzivnost v Sloveniji nižja za 22 %, medtem ko je bila leta 2000 višja za 308 % (Slika 2). Slovenija je med državami EU-28 po velikosti zmanjšanja intenzivnosti izpustov SO2 na četrtem mestu, največje zmanjšanje je bilo doseženo v Latviji. V obdobju 2000-2011 se je intenzivnost izpustov SO2 v Sloveniji zmanjšala za 94 %.

Intenzivnost izpustov NOx je bila leta 2012 za 46 % nižja kot leta 1992 ter za 42 % nižja kot leta 2000. Glavnina tega znižanja se je zgodila v letih 2003 in 2004, kar lahko pripišemo izvedbi primarnih ukrepov v termoelektrarnah. Dodatno se je intenzivnost znižala leta 2007 zaradi izgradnje recirkulacije dimnih plinov na bloku 5 termoelektrarne Šoštanj ter leta 2009 zaradi izgradnje plinskih enot v isti termoelektrarni. V prihodnje se bo intenzivnost NOx še zniževala, saj se morajo koncentracije izpustov NOx še znižati zaradi zaostrovanja zahtev po Uredbi o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 73/05) ter novi direktivi o industrijskih emisijah (2010/75/EU). V primerjavi s povprečjem EU-28 je bila intenzivnost izpustov NOx leta 2011 v Sloveniji za 73 % višja, v obdobju 2000-2011 pa se je intenzivnost približala za 27 odstotnih točk. Velika razlika je posledica dejstva, da v Sloveniji praktično ni termoelektrarn na zemeljski plin, ki imajo boljšo učinkovitost od naprav na trdna goriva ter nižje izpuste na enoto proizvedene električne energije, poleg tega pa so obstoječe naprave v Sloveniji zelo stare, kar pomeni, da imajo slabše izkoristke. Dodatno v Sloveniji ni elektrarne z nameščenim sistemom za čiščenje NOx iz dimnih plinov.

Najmanj se je zmanjšala intenzivnost izpustov CO2, in sicer za 20 % v obdobju 1992-2012 ter 13 % v obdobju 2000-2012. Po letu 2001, ko je bila intenzivnost le 4 % nižja kot leta 1992 se je le-ta z izjemo let 2004 in 2007 vsakoletno znižala. V letih 2010 om 2011 se je intenzivnost ustalila, leta 2012 pa minimalno povečala, kar je posledica višjega emisijskega faktorja za lignit. Znižanje intenzivnosti je posledica izboljšanja izkoristka proizvodnje obstoječih naprav ter znižanja porabe premoga zaradi ustavitve blokov 1 in 2, prigradnje plinskih turbin ter tudi sosežiga lesne biomase. V prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih goriv ter postavitvijo novih naprav z občutno višjimi izkoristki (TEŠ 6, plinske enote) pričakuje izrazitejše padanje tega kazalca. Glede na EU-28 je bila intenzivnost CO2 v Sloveniji leta 2011 višja za 31 %, v obdobju 2000-2011 pa se je oddaljenost od povprečne intenzivnosti v EU-28 povečala za 3 odstotne točke.

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06), podnebno-energetskem svežnja predpisov, Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona, Direktivi 2001/81/ES o zgornji meji nacionalnih emisij v zrak za določene snovi (NEC direktiva) ter reviziji Protokola o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (http://www.unece.org/index.php?id=29858).
Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih SO2, NOx (glej EN 09) in CO2 (glej EN01) - števec ter podatki o proizvodnji električne energije v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah – toplarnah na generatorju (1992-1995 – IJS (način izračuna energetskih bilanc, ki so bile uporabljene je podrobno predstavljen v opisu kazalca EN10 Raba končne energije), 1996 dalje – SURS) in podatek o proizvodnji toplote v TE-TO (1992-1999 – IJS, 2000 dalje – SURS)(imenovalec).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in naravo, Sektor za kakovost zraka – Bojan Rode (Onesnaževala zraka) in Tajda Mekinda Majaron (TGP); Statistični urad republike Slovenije - Mojca Suvorov, Jože Zalar.
Datum zajema podatkov za kazalec: 30.10. 2012.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena v skupini za evidence izpustov in projekcije UNECE/EMEP (EMEP/CORINAIR Emission Inventory Guidebook – 2006).
Podatki o proizvodnji električne energije in toplote so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA (http://www.iea.org/publications/freepublications/publication/statistics_manual.pdf). Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 1996 je bil vir informacij izpolnjen vprašalnik za EUROSTAT, od leta 1996 pa uradna statistika SURS-a.

Metodologija obdelave podatkov: Kazalec je izračunan kot količnik izpustov snovi (SO2, NOx in CO2) in proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah – toplarnah (EUROSTAT koda 101121). Uporabljeni so izpusti sektorja proizvodnja električne energije in toplote (CRF 1.A.1.a, NFR 1.A.1.a).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1.

 

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2008. EN08 Emissions intensity of public conventional thermal power (electricity and heat) production.
- SURS, 2014. Spletna aplikacija SI-STAT.
- TEŠ, 2011. BilTEŠ 2010.

- TE-TOL, 2012. Spletna stran TE-TOL Emisije v zrak (http://www.te-tol.si/index.php?sv_path=2456,2477)

- EU, 2010. Direkitva o industrijskih emisijah (2010/75/EU)

25. november 2014
Matjaž Česen, Institut Jožef Stefan