[MR02]
Višina morja
Objave: [ 2013 2016 2014 2012 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje. S kazalcem posredno spremljamo podnebne spremembe.

Slika MR2-1: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper

Vir: Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013


Slika MR2-2: Najvišja letna višina morja

Vir: Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012


Slika MR2-3: Pojavljanje ekstremnih višin morja

Vir: Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012


Zgodnje zaznavanje trenutnih in dolgoročnih odstopanj višin morja, kar bo izboljšuje napovedovanje in opozarjanje pred izjemnimi hidrološkimi pojavi na morju.

V Koprskem zalivu spremljamo spremenljivost višin morja od leta 1960 dalje. Merilno mesto je primarno namenjeno spremljanju in napovedovanju poplavnih višin morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo vpogled tudi v vpliv podnebnih sprememb.

Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 cm. Največje odstopanje od srednje obdobne vrednosti za dolgoletno obdobje 1960 - 2012, ki znaša 217 cm, je bilo 15 cm.

Višina morja na slovenski obali se zvišuje, kar je še posebej opazno v zadnjem desetletju. V celoti je zviševanje višine morja še vedno enakega velikostnega reda kakor v Sredozemlju, 1 mm/leto. Po ocenah UNEP (2001) naj bi se gladina morja v Sredozemskem morju zvišala od 12 do 30 cm do leta 2100. Pri globalni oceni zviševanja gladine morij se večji delež zviševanja pripisuje raztezanju morij zaradi povišane temperature morja.

Zaradi značilne dinamike Jadranskega morja in lege merilne postaje Koper v njegovem severnem delu, spremljamo zviševanje višin morja ob slovenski obali predvsem kot posledico pogostosti vremenskih sprememb. Nadpovprečno visoke plime povzročajo predvsem padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in pojav resonance dolgoperiodičnega 23-urnega valovanja (seischi), svoje pa doprinese tudi relativna zaprtost Jadranskega morja.

V opazovanem obdobju je višina morja več kot 398-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja 300 cm, povprečno za okoli 9 cm. Najvišja izmerjena višina morja je bila 394 cm. Do poplav morja prihaja večinoma v jesensko-zimskem času, občasno tudi v spomladanskih mesecih, povprečno nekaj več kot osemkrat letno in največ 31-krat v letu. Poplave so posledica nadpovprečno visokih plim, ki jih povzročijo zlasti vremenski pogoji.

Zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb zahteva raznovrstno prilagajanje. Urbana slovenska obala je delno prilagojena na sedanje poplavne razmere in napovedi zviševanja višin morja.

Vir podatkov: zbirka Dolgoletni niz višin morja, Agencija Republike Slovenije za okolje

Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, Igor Strojan,

Datum zajema podatkov za kazalec: januar2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Zvezne meritve so opravljene na merilni postaji Koper, podlaga za izračun kazalca (letna povprečja) pa so urne vrednosti višin morja. Podatki so pridobljeni skladno z mednarodnimi standardi. Leta 2005 so bili prenovljeni v sklopu projekta EU FP5 ESEAS RI. Standardne metode izračuna povprečnih letnih višin morja so opisane v priročnikih Medvladne oceanografske komisije (IOC - Intergovernmental Oceanographic Commision) Manuals and guides No. 14: Volumes I-III.

Informacije o kakovosti:
Za kakovost kazalca je poleg lokacije pomembna dolžina niza podatkov in njihova kakovost. Lokacija je primerna, ker dinamika voda v severnem delu Jadranskega morja in Koprskem zalivu, razen meteoroloških vplivov, ni velika. Dolžina niza je primerna za uvrstitev na mednarodne sezname nihanja višin morja. Kakovost nizov podatkov ob vzhodni obali Jadranskega morja je mednarodno dobro ocenjena. Z začetkom leta 2006 je merilno mesto v Kopru prenovljeno. Pomen podatkov kazalca povečujejo: monolitnost merilne postaje, najsodobnejša merilna oprema za višine morja skupaj z zveznimi GPS in občasnimi gravimetričnimi meritvami višinskih zemeljskih pomikov merilnega mesta, standardi ISO ARSO in globalna izmenjava podatkov.

Literatura:

White paper, Coastal Zone Management in the Mediterranean, UNEP, 2001.

Nataša Kolega, Ogroženost slovenske obale zaradi morskih poplav, GZ 46/1, Ljubljana, 2006.


Povezave

The Global Sea Level Observing System (GLOSS), MedGLOSS, PSMSL

8. januar 2014
Igor Strojan, Mojca Robič, Agencija RS za okolje