[EN05]
Intenzivnost izpustov iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih TE in TE-TO
Objave: [ 2012 2014 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. Kazalec je izračunan kot količnik izpustov posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote.

CO2 je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO2 prispeva k zakisovanju ozračja in izpustom (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NOx s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO2 prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.

Javne termoelektrarne (TE) in termoelektrarne-toplarne (TE-TO) so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na generatorju.

Slika EN5-1: Gibanje intenzivnosti izpustov CO2, NOx in SO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v obdobju 1992-2010

Vir: Institut Jožef Stefan, 2012, Podatki: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012; Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Ministrstvo pristojno za energijo, 2012.


Slika EN5-2: Primerjava intenzivnosti izpustov CO2, SO2 in NOx med Slovenijo in EU-27 (EU-27=100%) za leti 2000 in 2010

Vir: Institut Jožef Stefan, 2012, Podatki: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012; Statistični urad Republike Slovenije, 2012; ETC-ACC ; Evropski statistični urad, 2012.


Cilji za intenzivnost izpustov CO2, NOx in SO2 niso določeni, so pa na ravni države določeni cilji za izpuste teh snovi:
- 8-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012 ter zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 20 % oziroma 30 % do leta 2020 glede na vrednost v izhodiščnem letu (1986);
- zmanjšanje izpustov NOx do ciljne vrednosti 45 tisoč ton leta 2010 ter nadaljnje zmanjšanje za 39 % do leta 2020 glede na leto 2005;
- zmanjšanje izpustov SO2 do ciljne vrednosti 27 tisoč ton leta 2010 ter nadaljnje zmanjšanje za 63 % do leta 2020 glede na leto 2005.

Proizvodnja električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah po izpustih SO2, NOx in CO2 predstavlja največji oziroma drugi največji vir, zato zmanjšanje izpustov v tem sektorju pomembno prispeva k njihovemu zmanjšanju na ravni države in s tem k zmanjšanju obremenjevanja okolja.

Izpusti SO2, NOx in CO2 na enoto proizvedene električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah so leta 2010 znašali 9,1 kgSO2/toe, 16,1 kgNOx/toe in 9,1 tCO2/toe. V obdobju 1992–2010 so se vse intenzivnosti zmanjšale. Najbolj, za 97 %, se je zmanjšala intenzivnost izpustov SO2. To je zlasti posledica namestitve razžveplalnih naprav (v termoelektrarni Šoštanj: leta 1995 na bloku 4, leta 2001 na bloku 5 ter delne priključitve blokov 1-3 na razžveplalno napravo bloka 4 leta 2003; v termoelektrarni Trbovlje (TET) konec leta 2005), postopne zamenjave premoga v termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE-TOL) do leta 2002 ter tudi ustavitve blokov 1 in 2 termoelektrarne Šoštanj. Pomemben vpliv je imelo tudi povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2010 intenzivnost nižja za 24 %, medtem ko je bila leta 2000 višja še za 377 % (Slika 2). Slovenija je med državami EU-27 po velikosti zmanjšanja intenzivnosti izpustov SO2 na drugem mestu, za Madžarsko. V obdobju 2000-2010 se je intenzivnost emisij SO2 v Sloveniji zmanjšala za 94 %.

Intenzivnost izpustov NOx je bila leta 2010 za 44 % nižja kot leta 1992 ter za 40 % nižja kot leta 2000. Glavnina tega znižanja se je zgodila v letih 2003 in 2004 kar lahko pripišemo izvedbi primarnih ukrepov v termoelektrarnah: rekonstrukcija kurilnega sistema bloka 4 TEŠ (1992), izvedbe primarnih ukrepov (namestitev novih gorilnikov z nizkimi izpusti NOx (low NOx burners) in nivojska razporeditev sekundarnega zraka) na bloku 5 TEŠ (2003) ter izvedbe primarnih ukrepov na blokih 1-3 v TE-TOL (rekonstrukcija sistema kurjave, in sicer predelava gorilnikov, predelava dovoda goriva in zraka, predelava mlinov, sprememba na nosilni konstrukciji kotlov in dopolnitev merilno regulacijske tehnike kotlov). Dodatno se je intenzivnost znižala leta 2007 zaradi izgradnje recirkulacije dimnih plinov na bloku 5 termoelektrarne Šoštanj ter leta 2009 zaradi izgradnje plinskih enot v isti termoelektrarni ter s tem zmanjšanja uporabe premoga. V prihodnje se bo intenzivnost NOx še zniževala, saj se morajo koncentracije izpustov NOx še znižati zaradi zaostrovanja zahtev po Uredbi o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 73/05) ter novi direktivi o industrijskih emisijah (2010/75/EU). V primerjavi s povprečjem EU-27 je bila intenzivnost izpustov NOx leta 2010 v Sloveniji za 86 % višja, v obdobju 2000-2010 pa smo se približali za 47 odstotnih točk. Velika razlika je posledica dejstva, da v Sloveniji praktično ni termoelektrarn na zemeljski plin, ki imajo boljšo učinkovitost od naprav na trdna goriva ter nižje izpuste na enoto oddane energije goriva, poleg tega pa so obstoječe naprave v Sloveniji zelo stare, kar pomeni, da imajo slabše izkoristke.

Najmanj se je zmanjšala intenzivnost izpustov CO2, in sicer za 19 % v obdobju 1992-2010 ter 12 % v obdobju 2000-2010. Po letu 2001, ko je bila intenzivnost le 4 % nižja kot leta 1992 se je le-ta z izjemo let 2004 in 2007 vsakoletno znižala. Znižanje je posledica izboljšanja izkoristka proizvodnje obstoječih naprav ter v zadnjih dveh letih znižanja porabe premoga zaradi ustavitve blokov 1 in 2, prigradnje plinskih turbin ter tudi sosežiga lesne biomase. V prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih goriv ter postavitvijo novih naprav z občutno višjimi izkoristki (TEŠ 6, plinske enote) pričakuje izrazitejše padanje tega kazalca. Glede na EU-27 je bila intenzivnost CO2 v Sloveniji leta 2010 višja za 33 %, v obdobju 2000-2010 pa se je oddaljenost od povprečne intenzivnosti v EU-27 povečala za 5 odstotnih točk.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06), podnebno-energetskem svežnju predpisov, Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona, Direktivi 2001/81/ES o zgornji meji nacionalnih emisij v zrak za določene snovi (NEC direktiva) ter reviziji Protokola o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona.
Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih SO2, NOx (glej EN09)in CO2 (glej EN01)(števec)) ter podatki o proizvodnji električne energije v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah – toplarnah na generatorju (1992-1995 – IJS (način izračuna energetskih bilanc, ki so bile uporabljene je podrobno predstavljen v opisu kazalca EN10 Raba končne energije), 1996 dalje – SURS) in podatek o proizvodnji toplote v TE-TO (1992-1999 – IJS, 2000 dalje – SURS)(imenovalec).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in naravo, Sektor za kakovost zraka – Bojan Rode (Onesnaževala zraka) in Tajda Mekinda Majaron (TGP); Statistični urad republike Slovenije - Mojca Suvorov, Jože Zalar.
Datum zajema podatkov za kazalec: 30.10.2012.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena v skupini za evidence izpustov in projekcije UNECE/EMEP (EMEP/CORINAIR Emission Inventory Guidebook – 2006).
Podatki o proizvodnji električne energije in toplote so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA (http://www.iea.org/textbase/nppdf/free/2004/statistics_manual.pdf). Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 1996 je bil vir informacij izpolnjen vprašalnik za EUROSTAT, od leta 1996 pa uradna statistika SURS-a.
Metodologija obdelave podatkov: Kazalec je izračunan kot količnik izpustov snovi (SO2, NOx in CO2) in proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah – toplarnah (EUROSTAT koda 101121). Uporabljeni so izpusti sektorja proizvodnja električne energije in toplote (CRF 1.A.1.a, NFR 1.A.1.a).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1.

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2011. Emission intensity of public conventional thermal power electricity and heat production (ENER 008).
- SURS, 2012. Spletna aplikacija SI-STAT.
- TE-TOL, 2012. Spletna stran TE-TOL. Emisije v zrak
- TEŠ, 2008. BilTEŠ 2007. - EU, 2010. Direkitva o industrijskih emisijah (2010/75/EU).

15. november 2012
Matjaž Česen, Institut Jožef Stefan