[KM15]
Biotska raznovrstnost – kmetijske rastline
Objave: [ 2011 2009 2008 ]
Kazalec prikazuje število in delež sort za posamezno vrsto ali skupino kmetijskih rastlin. Kaže na gensko raznovrstnost posamezne vrste kmetijskih rastlin, na pritisk prevladujočih genotipov in sort ter na gensko raznovrstnost v sistemu kmetijske pridelave v Sloveniji od leta 1997 do leta 2011. Kazalec opredeljuje le raznovrstnost v rastlinski pridelavi, ne pa stanja v celotnem kmetijskem ekosistemu. V datoteki EuroSemStats, ki jo vzdržuje NIAB (National Institute of Agricultural Botany, Cambridge, Velika Britanija), temelji ocena na podatkih držav EU o površini pod semensko pridelavo, v Sloveniji pa izhaja iz podatkov za skupno rastlinsko pridelavo, razen za krompir, pri čemer o sortni sestavi v pridelovanju jedilnega krompirja lahko sklepamo le iz podatkov o prodanem semenskem krompirju.
Slika KM15-1: Skupno število sort po posameznih skupinah poljščin, ki so bile registrirane in potrjene za prodajo

Vir: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2011 (http://spletni2.furs.gov.si/sorte/Index.htm).


Slika KM15-2: Delež petih najpomembnejših sort v skupni pridelavi za posamezno poljščino

Vir: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2011(http://spletni2.furs.gov.si/sorte/Index.htm).


Slika KM15-3: Primerjava deleža petih najpomembnejših sort v skupni pridelavi za posamezno poljščino v nekaterih državah EU-15 in Sloveniji

Vir: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2011; EuroSemStats, 2002.


- ohranjanje čim večje biotske in sortne raznovrstnosti v rastlinski pridelavi, ki je osnova za pridelavo hrane, ter ohranjanje krajinske pestrosti, vira dohodkov za preživetje na kmetijah ter dela naravne in kulturne dediščine

Genska raznovrstnost sort in vrst kmetijskih rastlin je del globalne biotske raznovrstnosti. Z večjo intenzivnostjo kmetovanja se zmanjšuje pridelava tradicionalnih, starih sort in vrst ter s tem povezana genska in vrstna pestrost. Razlog za to je v uporabi manjšega števila modernih sort, namenjenih intenzivni kmetijski pridelavi, ki večinoma izhajajo iz istega vira in tako omejujejo gensko raznovrstnost.

Skupno število sort v pridelavi se je od leta 1997 do 2009 povečevalo pri koruzi ter navadni pšenici in krompirju, pri drugih poljščinah pa je število nespremenjeno ali se je zmanjševalo, na primer pri oljnicah. V zadnjem letu pa smo opazili strmo znižanje števila sort pri pšenici, koruzi in krmnih rastlinah. Razlog za znižanje je, da je mnogim sortam, ki so bile prej na sortni listi in kasneje na seznamu sort za katere je dovoljeno trženje v Sloveniji, potekel datum dovoljenega trženja. Na sortno listo na novo vpisujejo zelo redko oz. velja skupni katalog. V praksi se trži več sort, vendar bi realne podatke težko dobili (tudi uradnih podatkov ni), poleg tega pa ti podatki ne bi bili primerljivi s prejšnjimi leti (drug vir podatkov).

V letih od 1990 do 1997 je pridelovanje pšenice v Sloveniji temeljilo na dveh sortah, in sicer marija in ana. Z njima je bilo posejano več kakor 60 % njiv. Od leta 1997 pa do leta 2010 se je število sort v setveni sestavi pšenice precej povečalo in jih je podatkih okoli 45. Po vstopu Slovenije v EU in uveljavitve Skupnega kataloga sort se je zmanjšal vpis sort v Slovensko sortno listo. V Slovensko sortno listo se vpisujejo pretežno sorte vzgojene na Hrvaškem in Srbiji. Največji delež ima sorta alixan, sledijo pa ji renan, soissons in žitarka. V Sloveniji pridelujemo ječmen večinoma za krmo in podobno kakor pri pšenici je njegovo pridelovanje v letih od 1990 do 1997 temeljilo na treh sortah. Število sort ječmena v pridelavi se je precej povečalo po letu 2000 in jih je sedaj okoli 15.

Pri krompirju se je sortna sestava v zadnjih dvajsetih letih močno spremenila. Pred letom 1989 so prevladovale domače, v Sloveniji požlahtnjene sorte, po razširitvi virusa PVYNTN pa se je sortiment krompirja po letu 1990 skoraj v celoti zamenjal in domače sorte so iz pridelovanja skoraj izginile. Delež domačih sort se je ponovno pričel povečevati po letu 2004, ko so bile potrjene nove proti Y virusu odporne sorte krompirja. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je število sort krompirja na Slovenski sortni listi praktično prepolovilo in v zadnjih letih narašča predvsem zaradi registracije novih slovenskih sort.

Skupno število hibridov koruze je po letu 1990 do leta 1997 upadlo za več kakor štirikrat, kar je posledica pretrganih tržnih tokov z republikami nekdanje skupne države. Po letu 1997 je število hibridov naraslo na 234 v letu 2008, 250 v letu 2009, in kasneje padlo na 150 v letu 2010. Vzrok za razmeroma veliko hibridov koruze na sortni listi in na trgu s semenskim materialom je v raznovrstnih podnebnih in talnih razmerah, ki omogočajo pridelovanje hibridov iz vseh zrelostnih razredov. Do okoli leta 2000 so na našem trgu prevladovale predvsem starejše tuje sorte in domače, slovenske sorte krmnih rastlin. Po letu 2000 se je setvena sestava s prihodom nekaterih novejših tujih sort začela spreminjati, saj se je opuščala množitev slovenskih sort, tako da so s trga skoraj povsem izginile. V zadnjem obdobju so se v manjšem obsegu začele tržiti tudi slovenske sorte. Zaradi podobnega vzroka kot pri strnih žitih je od leta 2009 v Pregledu registriranih sort in sort, za katere je dovoljeno trženje v Republiki Sloveniji, zelo malo trav, metuljnic in drugih krmnih rastlin. V praksi se jih trži nekoliko več. Za trave in metuljnice je značilno, da se jih pretežno trži v obliki travno deteljnih mešanic, kjer se sorte posameznih vrst hitro menjajo.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Zakonu o ratifikaciji konvencije o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992)(Uradni list RS, št. 30/96), Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), Zakonu o ratifikaciji Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (Uradni list RS, št. 100/05), Zakonu o varstvu novih sort rastlin - Uradno prečiščeno besedilo /ZVNSR-UPB1/ (Ur.l. RS, št.113/06), Zakonu o ratifikaciji mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin (Ur.l. RS, št. 13/99), Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin(Ur.l. RS, št. 58/02, 45/04 - ZdZPKG, 86/04 in 41/09)
Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni podatki iz Seznama potrjenih novih domačih sort kmetijskih in gozdnih rastlin v SFRJ (Ur. l. SFRJ za leta 1987–1990), Sortne liste poljščin, vrtnin, vinske trte in sadnih rastlin, Semenarskega kataloga Semenarne Ljubljana, d. d, Pregleda registriranih sort in sort za katere je dovoljeno trženje v Republiki Sloveniji ter Statistični letopisi RS za zadnjih deset let.
Skrbnik podatkov: Fitosanitarna uprava RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Semenarna Ljubljana, d. d.., Statistični urad Republike Slovenije.
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so povzeti iz letnih poročil in publikacij Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Fitosanitarna uprava RS (vir: Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva ter objave FURS MKGP, za leta 1997–2009) in podatkov o prodaji semena za posamezne poljščine (vir: FURS, MKGP, Semenarna Ljubljana, d. d. – neuradni podatki).
Osnovni vir so podatki o prijavah za varstvo in vpis ter umik z nacionalne sortne liste, pa tudi letopisi Statističnega urada Republike Slovenije. Za leta do 1990 je edini vir Seznam potrjenih novih domačih sort kmetijskih in gozdnih rastlin v SFRJ.
Metodologija obravnavanja podatkov: Kazalec prikazuje število in delež sort za posamezno vrsto ali skupino kmetijskih rastlin.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti: O sortni sestavi v pridelovanju jedilnega krompirja lahko sklepamo le iz podatkov o prodanem semenskem krompirju, pri čemer ti podatki podcenijo proti virusu Y odporne sorte, ki jih pridelovalci lahko razmnožujejo sami in jih statistika ne zajame. Če bi vzeli za osnovo sortno listo 2008, bi prišlo do precej podcenjenih podatkov glede na dejansko stanje. Za nekatere sorte krmnih in industrijskih rastlin je namreč dovoljeno trženje, bile so pa izbrisane iz sortne liste. Prav tako je dovoljeno trženje vseh sort iz Skupnega kataloga. Način prikaza še najbližji dejanskemu stanju, kljub temu je po našem mnenju število pri nekaterih vrstah nekoliko precenjeno, saj se nekatere sorte iz seznama ne tržijo. Nasprotno se vsaj pri krmnih rastlinah trži nekoliko več sort, kot je vpisano na seznam oz. prikazano v kazalcu.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za EU-15:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Uporabljeni so bili podatki iz EuroSemStats database 2002.
Skrbnik podatkov: NIAB (National Institute of Agricultural Botany, Cambridge, UK).
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so povzeti iz datotek posredovanih s strani NIAB. Aktualni podatki še niso na voljo.
Metodologija obdelave podatkov:Kazalec prikazuje število in delež sort za posamezno vrsto ali skupino kmetijskih rastlin.
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Za izbrane države, Belgija, Združeno kraljestvo, Luksemburg, Nemčija je bila mogoča primerjava uporabljenih in prikazanih podatkov.
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:
- Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, 2011. Pregled registriranih sort in sort, za katere je dovoljeno trženje v Republiki Sloveniji.

25. oktober 2011
Vladimir Meglič, Zoran Čergan, Peter Dolničar, Janko Verbič, Andrej Zemljič, Kmetijski inštitut Slovenije