[GZ06]
Odmrla lesna biomasa
Objave: [ 2011 ]

Kazalec podaja količino ležeče in stoječe odmrle lesne biomase. Podatki so prikazani na pet let, od leta 1990 dalje, ter od leta 2005 za vsako leto, ob tem, da so letne vrednosti ocenjene.

Odmrlo lesno biomaso (oz. velike drevesne ostanke) v gozdu predstavljajo stoječe odmrlo drevje, ležeče drevje, debla, veje, panji in korenine. Dejanska količina panjev in korenin je težje ugotovljiva, zato ju večina monitoringov gozdnih ekosistemov največkrat izpušča, seveda pa tudi za ta parametra obstajajo ocene in meritve.

Podatki Zavoda za gozdove Slovenije o odmrli lesni biomasi vključujejo cela stoječa in ležeča drevesa brez panjev in vej. Zaradi mednarodne primerljivosti kazalec podaja tudi podatke poročila Global Forest Resources Assessment, ki vključujejo vse nadzemne dele dreves.

Slika GZ6-1: Količina odmrle lesne biomase glede na položaj (stoječa/ležeča)

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, 2010, Global Forest Resources Assessment, FAO, 2010.
Opomba: *Podatki za vsa leta, razen 2009, so podani kot ocena.


Slika GZ6-2: Primerjava količin odmrle lesne biomase med nekaterimi evropskimi državami v letu 2010

Vir: Global Forest Resources Assessment, FAO, 2010.


Ohranjati biotsko raznovrstnost gozdov na ekosistemski in vrstni ravni.

Odmrla lesna biomasa ima v gozdu zelo pomembno vlogo. Ima ključni pomen v kroženju organskih snovi in je pomemben habitat za favno in floro (Virgin forest Slovenia '93, 1993). Je tisti sestojni parameter, ki se med gospodarskim gozdom in pragozdom najbolj razlikuje (Bončina, 1997).

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je količina odmrle lesne biomase v slovenskih gozdovih v obdobju 1990–2010 narasla za 66 % in v letu 2010 znaša 10,11 m3/ha. V to količino panji in veje niso vključeni. Po podatkih poročila Global Forest Resources Assessment, ki vključuje vse nadzemne dele dreves, pa znaša 19,1 m3/ha. Pri ocenjevanju trendov moramo biti zelo previdni, saj je kazalec za pretekla desetletja ocenjen na podlagi faktorjev za pretvorbo v povezavi z lesno zalogo (ki se je v Sloveniji vsa desetletja povečevala) in šele podatki za zadnja leta prikazujejo rezultate meritev. S precejšnjo verjetnostjo pa lahko trdimo, da je danes v gospodarjenih gozdovih več odmrle lesne biomase kot pred stotimi leti zaradi spremenjenega načina gospodarjenja.

Količina odmrle lesne biomase se v prostoru zelo hitro spreminja. Odvisna je tudi od rastišča ali stanja gozdov, najpomembnejši vzrok pa je (ne)gospodarjenost gozdov. Tako je lahko količina odmrle lesne biomase v pragozdovih kar nekaj 10-krat večja (npr. pragozd Krokar 153,8 m3/ha odmrle lesne biomase nad 3. debelinsko stopnjo, pragozd Rajhenavski Rog 247 m3/ha odmrle lesne biomase) kot v primerljivih sosednjih mnogonamenskih gozdovih (Pisek, 2010).

V Sloveniji je bilo v zadnjem času narejenih že kar nekaj raziskav količine odmrle lesne biomase V okviru primerjav (Kutnar s sodelavci, 2009) gozdnih habitatnih tipov po Direktivi o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS) z ostalimi gozdovi je bilo ugotovljeno, da je v gozdovih proučevanih habitatnih tipov za 19 % več odmrle lesne biomase (h.t.: 11,4 m3/ha, ostali gozdovi: 9,6 m3/ha), kar skupaj za vse slovenske gozdove pomeni 3,8 % odmrle lesne biomase glede na njihovo lesno zalogo. Ta delež je nekaj večji od okvirnih optimalnih vrednosti, ki znašajo od 0,5 do 3 % lesne zaloge (Papež s sodelavci, 1997).

Po raziskavi (Poljanšek, 2008), v kateri so bili obravnavani vsi slovenski gozdovi, v katerih so na razpolago podatki stalnih vzorčnih ploskev Zavoda za gozdove Slovenije, je v Sloveniji 26 odmrlih dreves na hektar, oziroma je njihova zaloga 10 m3/ha, kar predstavlja 3,6 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev. Pri tem predstavlja delež listavcev 56 % in iglavcev 44 %.

Po podatkih poročila FAO Global Forest Resources Assessment (FAO, 2010) ima Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi državami v svojih gozdovih med največjimi količinami odmrle lesne biomase, vendar zaenkrat te primerjave niso narejene na podlagi primerljivih rastiščnih razmer (slika GZ6-2). Tudi tu je v večini držav kazalec velikokrat ocenjen na podlagi konverzijskih faktorjev v povezavi z lesno zalogo. Prav tako večina držav še nima daljših in zanesljivih časovnih serij razvoja lesne zaloge, kar neposredno vpliva na ocenjevanje trendov.

Glede na trend razvoja lesne zaloge v Sloveniji, ki se zadnjih nekaj desetletij neprekinjeno povečuje, lahko domnevamo, da se bo ob nespremenjenem načinu gospodarjenja povečevala tudi količina odmrle lesne biomase. Morebitna večja intenziteta sečenj in večje izkoriščanje manjvrednih sortimentov, ki se sedaj zaradi neekonomičnosti puščajo v gozdu pa bi lahko ta trend povečevanja v prihodnje tudi obrnila.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
Izvorna baza podatkov oz. vir:
a) Centralna baza iz načrtov gozdnogospodarskih enot, 2010.
b) Global Forest Resources Assessment 2010 (po Gozdarski inštitut Slovenije, Baza podatkov: Forest and Forest Ecosystem Condition Survey (FECS), 2007)
Skrbnik podatkov:
a) Zavod za gozdove Slovenije, Jošt Jakša, direktor
b) Gozdarski inštitut Slovenije, dr. Mirko Medved, direktor
Datum zajema podatkov za kazalec:
a) marec 2010
b) marec 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
a) Zavod za gozdove Slovenije v okviru obnove gozdnogospodarskih načrtov vsako leto obnovi desetino vseh podatkov. Podatek o količini velikih drevesnih ostankov na nivoju Slovenije, ki velja za določeno leto je star v povprečju 5 let. Za podatke v kazalcu so upoštevani načrti s prvim letom veljavnosti 2000 do 2009.
b) Podatki se zbirajo na stalnih vzorčnih ploskvah Gozdarskega inštituta Slovenije za spremljanje stanja in sprememb vitalnosti gozdnega drevja. Podatki, prikazani za leto 2010 so bili zbrani v letu 2007 (poročanje za GFRA v letu 2009), vmesna obdobja med meritvami pa so bila interpolirana.
Metodologija obdelave podatkov:
a) Način meritev na vzorčnih ploskvah ZGS je določen s Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08, 91/10), podrobneje pa ga urejata Priročnik za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot (ZGS, 2008) in Navodila za snemanje na stalnih vzročnih ploskvah (ZGS, 2010).
Za vsa leta, razen za leto 2009, ko razpolagamo z meritvami, so količine ocenjene na podlagi razmerja do celotne količine odmrle lesne biomase.
b) Podatki so pridobljeni na podlagi meritev na stalnih vzorčnih ploskvah. Način meritev je opisan v Priročniku za terensko snemanje podatkov za popis poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov (Kovač et. al. 2009). V Sloveniji se spremljanje stanja gozdov izvaja na nacionalni mreži, katere osnovni namen je pridobiti pregled nad trenutnim stanjem gozdov ter nad časovnimi in prostorskimi spremembami stanja. V okviru te ravni potekajo vsakoletna snemanja stanja gozdov na 41 ploskvah 16 x 16 km mreže, vsakih 10 let pa na več kot 700 ploskvah 4 x 4 km mreže. Razen snemanja vitalnosti drevja se vsakih 10 let, na ploskvah 16 km mreže, opravita še popis stanja gozdnih tal in popis preskrbljenosti gozdnega drevja s hranili. Našteti popisi so v skladu z evropsko metodologijo. Razen tega se opravi še popis lišajske vegetacije, ki služi kot bioindikator za onesnaženost zraka, saj v večini primerov v bližini ploskev ni postaj za merjenje onesnaženost zraka (GIS, 2010).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Na nivoju Slovenije je parameter ugotovljen korektno, zaradi velike variabilnosti pa je takšno vzorčno ugotavljanje količine odmrle lesne biomase v majhnih objektih nezanesljivo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Metoda zbiranja ostaja enaka skozi celotno obdobje poročanja.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalec niso vključene.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 3

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov: Global Forest Resources Assessment 2010.
Skrbnik podatkov: UN FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN), oddelek za gozdarstvo.
Datum zajema podatkov za kazalec: marec 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na 5 let.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki in analize v poročilu so bile izračunane na podlagi poročil posameznih držav.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prikazane podatke pridobivajo posamezne države na različne načine. Največkrat so rezultat nacionalnih inventur, velikokrat pa so le ocenjeni s korekcijskimi faktorji na podlagi vrednosti lesne zaloge. Veliko držav vrednosti tega parametra sploh ne podaja. V okviru meritev se uporabljajo tudi različni načini inventure, kar je sicer navedeno v vsakem nacionalnem GFRA poročilu, vendar so zato rezultati le delno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zaradi ocene količine, pridobljenih s pomočjo faktorjev in vrednosti lesnih zalog ter dejanskih meritev, parameter ni povsem primerljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalec niso vključene.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 3
Relevantnost: 3
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 3

Drugi viri in literatura:
- Bončina A., 1997. Naravne strukture gozda in njihove funkcije v sonaravnem gospodarjenju z gozdom: doktorska disertacija. (Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 210 str.
- Direktiva o habitatih. Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.
- FAO, 2010. Global Forest Resources Assessment 2010. Main Report. FAO Forestry paper 163, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 375 s.
- Ferretti M., Chiarucci A., 2003. Design concepts adopted in long-term forest monitoring programs in Europe - problems for the future? The science of the total environment 310: 171-178.
- GIS, 2010. Monitoring gozdov - raven 1. Gozdarski inštitut Slovenije.
- Kovač M. et. al., 2009. Popis poškodovanosti gozdov in gozdnih ekosistemov. Priročnik za terensko snemanje podatkov, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 114 s.
- Kutnar L., Matijašić D., Pisek R., 2009. Kazalniki ugodnega ohranitvenega stanja gozdnih habitatnih tipov v Sloveniji. V: Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Humar M. (Ur.), Kraigher H. (Ur.), (Strokovna in znanstvena dela 135). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 11-18
- Papež J., Perušek M., Kos I., 1997. Biotska raznolikost gozdnate krajine z osnovami ekologije in delovanja ekosistema. Ljubljana. Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: 161 str.
- Pisek R., 2010. Vpliv strukturnih posebnosti sestojev v gozdnih rezervatih na razvoj monitoringa gozdnih ekosistemov. Magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 119 s
- Poljanšek S., 2008. Količina in struktura odmrlega drevja v gozdovih Slovenije: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 44 str.
- Virgin forest Slovenia '93. 1993. International camp in Borovec near Kočevska reka, from 17.07. to 28.07.1993. Ljubljana. 44 str.
- Vries de W., Reinds G. J., Posch M., Sanz M. J., Krause G. H. M., Calatayud V., Renaud J. P., Dupouey J. L., Sterba H., Vel E. M., Dobbertin M., Gundersen P., Voogd J. C. H., 2003. Intensive Monitoring of Forest Ecosystems in Europe, Technical Report. Brussels, Geneva, European Commission, United nations economic commission for Europe: 163 str.
- ZGS, 2008. Priročnik za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot. Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje. 112 s.
- ZGS, 2010. Navodila za snemanje na stalnih vzročnih ploskvah. Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje, 27 s.

12. marec 2011
Rok Pisek, Zavod za gozdove Slovenije