[OD02]
Odlaganje odpadkov na odlagališča
Objave: [ 2009 2010 2008 ]

Kazalec prikazuje količino in strukturo odloženih odpadkov na legalnih odlagališčih odpadkov v Sloveniji. Količino in strukturo odloženih nenevarnih komunalnih odpadkov na odlagališča javne infrastrukture ter količino in strukturo odpadkov odloženih na odlagališča odpadkov, ki so v upravljanju industrije.

V skladu z Zakonom o varstvu okolja je odpadek določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali odpadek v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči. Posamezna vrsta odpadka je opredeljena s šest-mestno klasifikacijsko številko oz. oznako odpadka v klasifikacijskem seznamu. Seznam z razvrstitvijo odpadkov je objavljen v prilogi št. 7 Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08). Za nevarne odpadke, ki so v seznamu odpadkov označeni z zvezdico ob klasifikacijski številki, velja, da imajo eno ali več nevarnih lastnosti, kot jih opredeljuje krovni predpis o ravnanju z odpadki. Kot nenevarni odpadki se v skladu z zakonodajo obravnavajo vsi odpadki, ki niso uvrščeni med nevarne odpadke. Inertni odpadki, kot jih opredeljuje predpis o odlaganju odpadkov, pa so tisti odpadki, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo, ne razpadajo, niso gorljivi in ne biorazgradljivi in tudi drugače kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, niso škodljivi zdravju ter tudi ne vplivajo na druge snovi ob stiku z njimi na tak način, ki bi lahko povečal obremenjenost okolja.

Odlaganje - postopek odstranjevanja odpadkov - je primerno kot končna oskrba le za tiste odpadke, ki jih ni mogoče predelati ali kako drugače koristno izrabiti. Različne vrste odpadkov se odlagajo na zanje primerne vrste odlagališč. V skladu s predpisom o odlaganju se odlagališča opredelijo kot: odlagališča za nevarne, odlagališča za nenevarne in odlagališča za inertne odpadke.

Kot odlagališče odpadkov se tako šteje naprava ali več naprav za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod njo. Za odlagališče se šteje tudi naprava ali del naprave, kjer povzročitelj odpadkov skladišči svoje odpadke na kraju njihovega nastanka več kakor tri leta pred oddajo v nadaljnjo predelavo po postopku predelave v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Prav tako je odlagališče tudi naprava ali del naprav, kjer se odpadki skladiščijo več kot eno leto pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

Na odlagališče za nenevarne odpadke je dovoljeno odlaganje komunalnih odpadkov, oz. mehansko-biološko obdelanih komunalnih odpadkov, nenevarnih odpadkov in obdelanih nenevarnih odpadkov z visoko vrednostjo biološko razgradljivih snovi ter stabilnih in nereaktivnih nevarnih odpadkov, katerih onesnaženost ne sme presegati mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz predpisa o odlaganju odpadkov za posamezno, zgoraj navedeno vrsto odpadka. Na odlagališče za nevarne in na odlagališča za inertne odpadke je dovoljeno odlaganje le tistih odpadkov, katerih mejne vrednosti ne presegajo vrednosti parametrov iz predpisa o odlaganju odpadkov za nevarne oz. za inertne odpadke.

Odlaganje komunalnih odpadkov, to so odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki imajo podoben nastanek in sestavo kot gospodinjski odpadki, je v pristojnosti občinskih gospodarskih javnih služb. Odlaganje le teh je dovoljeno na odlagališčih nenevarnih odpadkov, ki so objekti občinske gospodarske javne službe oz. objekti javne infrastrukture.

Poleg na objektih občinske javne infrastrukture je odlaganje odpadkov, razen komunalnih, dovoljeno na odlagališčih, katerih upravitelji so pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki. Le ti so odgovorni za odlagališča ali za podzemna skladišča, ki jih v skladu s predpisi upravljajo v času obratovanja ali po njegovem zaprtju.

Slika OD2-1: Odloženo na odlagališča odpadkov, ki so javna infrastruktura

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje 2008


Slika OD2-2: Struktura odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura

Vir: SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, 2008


Slika OD2-3: Količina in struktura odpadkov na odlagališčih, ki so v upravljanju industrije

Vir: Zbirka ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje 2008


Zmanjševanje vplivov na okolje predvsem v povezavi z odlaganjem odpadkov (izpusti toplogrednih plinov, izcedne vode). Zmanjševanje odlaganja količin odpadkov, še posebej biološko razgradljivih.

Po uradni evidenci Agencije RS za okolje do konca leta 2007 je bilo v Sloveniji evidentirano 83 odlagališč odpadkov, ki so v fazi obratovanja ali zapiranja; od tega 60 odlagališč, ki so javna infrastruktura ter 23 odlagališč industrijskih odpadkov.

Od celotnega števila odlagališč, ki so javna infrastruktura, je za 24 odlagališč predvidena izvedba načrta neizvedenih del kot faze zapiranja v skladu z zakonodajo s področja odlaganja odpadkov. 28 odlagališč pa je bilo do konca leta 2008 v fazi izvedbe prilagajanja tehničnim zahtevam predpisa o odlaganju odpadkov. Ostalih 8 odlagališč ima zgrajena odlagalna polja skladno z zahtevami zakonodaje na področju odlaganja. Po podatkih Agencije RS za okolje se je v letu 2007 odlagalo odpadke (v okviru programa prilagoditve oz. odlaganje na novih odlagališčih in v okviru načrta neizvedenih del) na 44 odlagališčih javne infrastrukture. Na preostalih odlagališčih se odpadki niso odlagali, izvajala so se le zapiralna dela.

Iz primerjave podatkov Agencije RS za okolje o količinah odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura, se je količina odpadkov v letu 2002 glede na leto 2000 zmanjšala za približno 14 % (od okoli 956 tisoč ton na okoli 822 tisoč ton). Podatki se vodijo v okviru postopkov taksiranja obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov. V obdobju od leta 2002 do vključno z letom 2007 je bilo letno odloženo med okoli 810 tisoč ton do okoli 845 tisoč ton odpadkov. V obdobju 2002 in 2004 je zaznano rahlo nihanje in sicer sprva porast za okoli 2,7 % v letu 2003 glede na količino vseh odloženih v letu 2002, ter nato v letu 2004 padec za okoli 1,4 % glede na leto 2002. Primerjava podatkov za leto 2005 pa kaže ponovno na zmanjšanje celotne mase odloženih glede na izhodiščno leto 2000 in sicer za okoli 15 %. Iz slike OD2-1 pa je razvidno, da je nato v letu 2006 ponovno zaznan trend naraščanja količine odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura in sicer je bilo za 4,2 % več odloženih odpadkov kot v letu 2005 oz. 844,5 tisoč ton odpadkov – približno enaka količina odloženih odpadkov, kot v letu 2003. V letu 2007 je stanje glede količine odloženih odpadkov skorajda nespremenjeno glede na leto 2006, odloženo je le za 0,3 % manj odpadkov kot v letu 2006, kar pomeni 841,7 tisoč ton odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so objekti javne infrastrukture.

Po podatkih Statističnega urada RS se trend naraščanja količine nastalih komunalnih odpadkov iz predhodnega obdobja nadaljuje tudi v letu 2007, glede na leto 2006 se je za 2,3 % povečala količina nastalih komunalnih odpadkov. Za 1,8 % večja kot v letu 2006 je bila tudi količina zbranih komunalnih in njim podobnih odpadkov z javnim odvozom. Posledica navedenega je tako v letu 2007 minimalna razlika glede količine odloženih odpadkov na odlagališčih javne infrastrukture glede na predhodno leto 2006.

Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo v letu 2007 na odlagališčih odpadkov, ki so javna infrastruktura, odloženo skupaj 841,7 tisoč ton odpadkov, od tega je bilo 84,9 % komunalnih in njim podobnih odpadkov ter 14,1 % nekomunalnih odpadkov. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2007 na teh odlagališčih odloženo 811,6 tisoč ton odpadkov. Različni vrednosti navedenih količin odloženih odpadkov sta posledica možne različne interpretacije podatkov, uporabljenih za izvedbo prekrivnih slojev telesa odlagališča. V posameznih primerih se ta količina navaja kot odloženi odpadek, zato je v primeru podatkov Agencije RS za okolje tudi ugotovljena večja odložena količina v letu 2007. Po podatkih Statističnega urada RS je bila povprečna struktura odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura v letu 2007 sledeča: komunalni odpadki 80,5 %, gradbeni odpadki 6,8 %, odpadki iz obdelave odpadnih voda 3,9 %, odpadna embalaža 0,2 %, 1,8 % predstavljajo odpadki iz obdelave lesa in uporabe papirja in ostali odpadki 6,8 %.

Struktura se glede na pretekla leta ni bistveno spremenila, pretežni delež še vedno predstavljajo komunalni odpadki, količine ostalih, zgoraj navedenih vrst odloženih odpadkov, pa so v območju vrednosti določene tudi že v obdobju med letom 2002 in 2006, razen za odpadno embalažo. Še nadalje je zaznan trend zmanjševanja količine odložene embalaže; v obdobju 2002 do vključno z 2005 je bilo v odloženih odpadkih v povprečju 1,9 % odpadne embalaže, nato pa v letu 2006 samo 0,6 % in v letu 2007 odloženo le še 0,2 % embalaže. Vendar je pričakovati, da se bo zaradi višje stopnje obdelave odpadkov pred odlaganjem, v celotni količini odloženih odpadkov na obravnavanih odlagališčih povečeval odstotek odloženega preostanka komunalnih odpadkov. Z obdelavo se namreč izločijo tiste posamezne frakcije odpadkov, ki še lahko imajo uporabno vrednost. Preostanek po obdelavi, ki je opredeljen kot mešani komunalni odpadek, pa se odstrani po postopku D1 (odlaganje). Zato se lahko predpostavlja, da se bo v prihodnjih letih delež tega odpadka še povečeval glede na celotno količino odloženih odpadkov. Pri tem pa se hkrati tudi pričakuje, da se bo celotna količina vseh odloženih odpadkov v posameznem koledarskem letu zmanjševala.

V letu 2000 je bilo v fazi obratovanja, glede na podatke o odmeri okoljske dajatve evidentirano, 15 odlagališč odpadkov, ki so v upravljanju industrije. V obdobju do konca leta 2006 je število odlagališč povzpelo na 19, vendar se na dveh odlagališčih odlaganje v letu 2006 ni vršilo. V letu 2007 je še vedno obratovalo 19 odlagališč, vendar se prav tako na istih dveh odlagališčih odpadki niso odlagali. Po letu 2000, ko je bilo po uradni evidenci odloženo na odlagališčih, ki so v upravljanju industrije le 145 tisoč ton odpadkov, je bila nato v letu 2002 evidentirana za več kot 100 % večja količina odloženih odpadkov (295,4 tisoč ton). Po letu 2003 je opazen trend zmanjševanja količine odloženih odpadkov do vključno z letom 2005 (odloženo 210,6 tisoč ton). Po letu 2006, ko je bil zabeležen ponovni trend naraščanja količine odloženih industrijskih odpadkov – v celoti je bilo odloženo 297 tisoč ton odpadkov, nastalih v proizvodnih dejavnostih, kar je bilo več od vrednosti iz leta 2003, pa je v letu 2007 odloženo manj, to je okoli 252 tisoč ton odpadkov.

Glede na vrsto odpadkov se na teh odlagališčih odlagajo inertni, nenevarni in nevarni odpadki.

Letna količina odloženih nevarnih odpadkov se v obravnavanem obdobju giblje med 2 – 4,5 % celotne odložene količine odpadkov. Več kot 50 % (do največ 70 % v letu 2003) vseh odloženih odpadkov iz proizvodnih dejavnosti predstavljajo inertni odpadki. Količine odloženih nenevarnih odpadkov se v posameznih obravnavanih koledarskih letih gibljejo med 27 do 52 % celotne letne količine odloženih odpadkov. Tudi v letu 2007 je bilo odloženo v navedenih razmerjih: 28,6 % inertnih, 68,0 % nenevarnih in 3,4 % nevarnih odpadkov.

Cilji so povzeti po določilih Zakona o varstvu okolja ter veljavnih predpisih s področja ravnanja z odpadki ter po 'Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov' (Novelacija, marec 2008, stran 37).

Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje, spremlja količino odloženih odpadkov od leta 2001 dalje. Upravljavci odlagališč so prvič poročali o količini odloženih odpadkov za leto 2000. Podatki se zbirajo na podlagi Uredbe o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Ur. l. RS, št. 70/01, 09/04) oz. na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (Ur. l. RS, št. 129/04, 68/05, 26/06, 132/06 ,71/07 in 85/08). ter na podlagi Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 32/06 in 98/07). Uredba o dajatvi določa, da morajo upravljavci odlagališč, ki so zavezanci za plačilo takse oz. okoljske dajatve, najpozneje do 31. marca tekočega leta predložiti podatke o vrstah in količinah odloženih odpadkov v preteklem koledarskem letu na predpisanem obrazcu. Podatki, ki jih posamezni zavezanec posreduje, so pridobljeni na osnovi njegove evidence, ki jo mora voditi skladno s predpisom o ravnanju z odpadki oz. po predpisu o odlaganju odpadkov. Podatki se vnesejo v zbirko podatkov Ravnanje z odpadki.

Podatki statističnega urada Republike Slovenije so povzeti po podatkovnem portalu SI-STAT – Odpadki, pripeljani na odlagališča glede na izvor in postopke odstranjevanja ter predelave (februar 2009).

19. februar 2009
Marija Ulrich Supovec, Agencija RS za okolje