[MR05]
Kakovost kopalnih voda obalnega morja
Objave: [ 2010 2017 2016 2013 2011 2009 2007 ]

Kazalec prikazuje kopalne vode obalnega morja v Sloveniji, njihovo kakovost ter delež vzorcev, ki so skladni s predpisi.

Kopalne vode so vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi ozr. se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč.

Glede na sistem upravljanja kopalnih voda ločimo:
• kopalna območja - območja s pripadajočim priobalnim zemljiščem, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni trajno prepovedano;
• naravna kopališča - kopalne vode na delu morja, vključno s pripadajočo infrastrukturo, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč in kjer je kopanje organizirano in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.

Slika MR5-1: Delež skladnih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja za kopalne vode obalnega morja, v obdobju 1996-2003 (po državnih predpisih)

Vir: Zbirka podatkov o kopališčih ob naravnih vodah 1996-2003, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2005


Slika MR5-2: Delež skladnih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja za kopalne vode obalnega morja, v obdobju 2004-2009 (po državnih predpisih)

Vir: Zbirka podatkov o kakovosti vode na kopalnih območjih v letih 2004–2009, Agencija RS za okolje (2010), in na naravnih kopališčih v letih 2004-2009, Inštitut za varovanje zdravja RS (2010)


Slika MR5-3: Kakovost kopalnih voda obalnega morja v obdobju 2004-2009 (po kriterijih kopalne direktive)

Vir: Zbirka podatkov o kakovosti vode na kopalnih območjih v letih 2004–2009, Agencija Republike Slovenije za okolje (2010), in na naravnih kopališčih v letih 2004-2009, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (2010)


Slika MR5-4: Kopalne vode obalnega morja leta 2009

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, 2009


Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavljanje oziroma izboljšanje higienske ustreznosti kopalnih voda z namenom varovati zdravje kopalcev.

Do vstopa Slovenije v EU (2004) se je kakovost vode za kopanje redno preverjala na 32 lokacijah - kopališčih z upravljavcem ter mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali. Leta 2004 se je začelo redno izvajanje monitoringa tako na kopališčih z upravljavcem kot tudi na novo določenih kopalnih območjih - odsekih na površinskih vodah, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo.

Na morju je bilo leta 2004 določenih 19 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 21 kopalnih voda, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na 14 naravnih kopališčih na morju je varno kopanje in spremljanje kakovosti kopalnih voda zagotavljal upravljavec kopališča, na 6 kopalnih območjih v obdobju 2004 do 2008 in 7 v letu 2009 pa je monitoring higienske ustreznosti kopalnih voda zagotavljala Agencija RS za okolje.

Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev se je v obdobju 2004-2008 kakovost kopalne vode spremljala vsakih 14 dni v času kopalne sezone (od 15.6. do 30.9. v obdobju 2004-2008 in od 1.6. do 15.9. v letu 2009), na mestih spremenljive kakovosti pa tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre v skladu z državno in evropsko zakonodajo.

Podatki spremljanja kakovosti kopalnih voda na morju na podlagi senzoričnih ocen in opravljenih laboratorijskih analiz treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) kažejo zelo dobro kakovost, saj velik delež voda poleg mejnih vrednosti izpolnjuje tudi priporočene vrednosti direktive. Voda je slabše kakovosti le ob in po nalivih, saj je na urbanih oz. flišnih kamninskih podlagah spiranje ob dežju intenzivnejše, na razkroj mikrobov pa močno vpliva tudi sončna svetloba.

Viri onesnaženosti površinskih kopalnih voda so komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Vzroki onesnaženosti kopalne vode in okolice so tudi izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine telesa, izločki iz oči in žrela kopalcev, feces živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, sedimenta, temperature, sončnega sevanja, slanosti in kakovosti vode.

Izkušnje kažejo da so posledice, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe kože in sluhovoda, tuje epidemiološke študije pa navajajo tudi okužbe prebavil, oči ter akutno febrilno okužbo dihal. Pri dejavnostih v in ob vodi smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju (zlasti UVB), ki lahko vodi do rdečin, opeklin kože, staranja kože, nastanka kožnega raka idr

V letu 2008 je bila v državni pravni red prenesena nova direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES). V ta namen je bil noveliran Zakon o vodah ter sta bila sprejeta dva nova predpisa: Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS 25/08) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur. l. RS 39/08). Predpisa med drugim prinašata spremembe na področju monitoringa kopalnih voda ter vrednotenja kakovosti. Nove zahteve se bodo uveljavljale postopoma - vse do leta 2015, ko mora čim več kopalnih voda ustrezati predpisanim standardom kakovosti.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Direktivi Sveta 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda (kopalna direktiva 76/160/EGS) oz. Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. list št. 79/03 in 96/06).
Izvorna baza podatkov: Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah je do leta 2003 vodil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ); od leta 2003 dalje upravlja IVZ zbirko podatkov o naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, zbirko podatkov o kopalnih območjih pa ministrstvo, pristojno za okolje oz. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Skrbnik podatkov: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Datum zajema podatkov: 16. junij 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so prikazani za obdobje 1996-2003 in 2004-2009.
Obveznost izvajanja nadzora nad kakovostjo kopalnih voda je bila določena že v starih Jugoslovanskih predpisih. Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost leta 2004 se je kakovost vode za kopanje na morju preverjala na kopališčih z upravljavcem ter na lokacijah, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali (okoli 32 merilnih mest). Na morju je meritve kakovosti izvajal območni zavod za zdravstveno varstvo, zagotavljal pa upravljavec kopališča (uradni ali neuradni), Vzorci kopalne vode so se odvzemali tedensko (19-20 vzorcev na merilno mesto v sezoni), enkrat v sezoni pa je analize izvedel tudi Zdravstveni inšpektorat RS. Zahteve evropske kopalne direktive 76/160/EGS so se je v Sloveniji začele izvajati leta 2004, ko so bila na površinskih vodah, razen na naravnih kopališčih z upravljavcem, prvič uradno določena kopalna območja – odseki, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo in na katerih je začela zagotavljati monitoring Agencija RS za okolje.
Vir za kazalec v obdobju 1996-2003 vsebuje v skladu s Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. SRS, št. 9/88 in 18/88) podatke o: kraju, kjer je kopalna voda, imenu vode in imenu kopališča, tipu kopalne vode, nadzoru, pogostnosti vzorčenja, številu odvzetih vzorcev za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja, številu skladnih vzorcev in o vzroku neskladnosti. Iz rezultatov preskušanj se zaradi varovanja zdravja kopalcev oceni higienska ustreznost kopalne vode in določijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje kakovosti kopalne vode.
Skladnost kopalne vode se ocenjuje po kriterijih državne zakonodaje in po kriterijih kopalne direktive 76/160/EGS. Kopalna direktiva predpisuje manj strožje obvezujoče kriterije za mikrobiološke parametre kot državna zakonodaja, kopalno vodo pa ocenjuje kot celoto in sicer je neskladna tista, kjer tekom kopalne sezone več kot 5% vzorcev ne ustreza predpisanim mejnim - obvezujočim vrednostim direktive. Ob manjšem številu vzorcev (manj kot 19 vzorcev) že en sam neskladen vzorec vode kopalno vodo uvrsti v razred neskladnih.
Metodologija obdelave podatkov: Na sliki MR5-1 so zbrani podatki o kakovosti kopalnih voda obalnega morja glede na zahteve državne zakonodaje, v preglednici MR5-2 pa podatki o skladnosti z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Skladnost kopalnih voda je določena na osnovi senzoričnih ocen treh fizikalno-kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) in laboratorijskih preskusov dveh mikrobioloških parametrov (skupne koliformne bakterije in koliformne bakterije fekalnega izvora). Podatki so zbrani v letnih poročilih Kakovost kopalnih voda na naravnih kopališčih in na območjih kopalnih voda v Sloveniji, ki jih skupaj pripravljata Agencija RS okolje in Inštitut za varovanje zdravja RS. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve kopalne direktive je podana le za kopalne vode državnega pomena oz. tiste, ki so vključene v poročilo Evropske komisije (20 kopalnih voda). Na sliki MR5-3 so, tako kot v letnem poročilu IVZ za leto 2003, upoštevani rezultati kakovosti na takrat evidentiranih kopalnih vodah in skladnost z zahtevami za parametre iz do tedaj veljavne zakonodaje. Na sliki MR5-4 so prikazane kopalne vode obalnega morja v Sloveniji, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na morju je bilo leta 2004 določenih 19 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 21 kopalnih voda.
Informacija o kakovosti:
- Prednosti in slabosti:
Prednosti: Skladnost kopalnih voda se podaja glede na zahteve kopalne direktive le za kopalne vode državnega pomena oz. tiste, ki so vključene v letna poročila Evropski komisiji o izvajanju zahtev kopalne direktive. Higienske zahteve za kopalne vode so na državnem nivoju določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri iz priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, ki deloma povzema zahteve kopalne direktive 76/160/EGS. Določena je pogostost spremljanja kakovosti vode, ki pa vedno ne odraža spremenljivosti kakovosti kopalne vode ob oz. po obilnih padavinah.
Slabosti: Plačniki laboratorijskih preskušanj odvzetih vzorcev na naravnih kopališčih so upravljavci kopališč, ki s podatki razpolagajo in otežujejo njihovo javnost. Zaradi spremenjene metodologije določanja kopalnih voda in predpisanih higienskih zahtev skladnosti kopalne vode so vrednosti od leta 2004 dalje prikazane posebej in niso neposredno primerljive s predhodnim obdobjem. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve kopalne direktive je podana le za kopalne vode državnega pomena oz. tiste, ki so vključene v poročilo Evropske komisije (20 kopalnih voda).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1 (podatkov so točni, odražajo pa trenutno stanje na terenu)
Časovna primerljivost: 2 (zaradi različnih metodologij v preteklih letih)
Prostorska primerljivost: 1

16. junij 2010
Mateja Poje, Agencija RS za okolje; Ivanka Gale, Inštitut za varovanje zdravja RS