[OP02]
Poročanje okoljskih podatkov
Objave: [ 2009 2012 2007 ]

Poročanje okoljskih podatkov merimo s stopnjo popolnosti okoljskih poročil, poslanih v skladu z zahtevami Evropske agencije za okolje (EEA). Oceno, narejeno na podlagi vnaprej določenih meril, poroča Evropska agencija za okolje svojemu upravnemu odboru v vsakoletnem Poročilu o napredku – Prednostni tok podatkov v okoljskem poročevalskem omrežju EIONET (PDF – Eionet priority data flows).

Slika OP2-1: Poročanje okoljskih podatkov – stopnja popolnosti okoljskih podatkov, zbranih v skladu z zahtevami Evropske agencije za okolje

Vir: Poročila o napredku – Prednostni tok podatkov v EIONET-u (Eionet priority data flows), Evropska agencija za okolje, 2009



Vpeljati redno poročanje in spremljanje izvajanja zakonodaje ter uporabo okoljskih kazalcev.

Izvajanje redne državne obveznosti Republike Slovenije glede poročanja Evropski agenciji za okolje in drugim evropskim institucijam.

Poročevalska obveznost Republike Slovenije do Evropske agencije za okolje izhaja iz 109. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1) Ur.l. RS, št. 39/2006 in 8. člena Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Slovenijo o sodelovanju Republike Slovenije v Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (Ur. l. RS – MP, št. 18/01), ki zavezuje Slovenijo, da zagotovi podatke v skladu z obveznostmi in prakso, določenimi za delo agencije.

Slovenija na Evropsko agencijo za okolje pošilja 13 poročil, ki obravnavajo: stanje voda (reke, jezera, podzemne vode, morje), kakovost zraka, izpuste v zrak, trenutne podatke o kakovosti zraka (ozon in PM10) ter podatke o zavarovanih območjih. Priprava in pošiljanje poročil sta organizirana v okviru omrežja EIONET v Sloveniji.

Skladnost poročanja Slovenije z zahtevami Evropske agencije za okolje se ocenjuje v obdobju od maja tekočega leta do maja naslednjega leta. V oceno se upoštevajo pravočasnost in skladnost poročil v tako imenovanem prednostnem toku podatkov v skladu z zahtevami. Število poročil v prednostnem toku podatkov, ki so zajeta v ocenjevanje se je z leti nekoliko spreminjalo, zato so tudi nihanja v oceni pri večini držav. Posamezni padci ocen posameznih držav tekom let so lahko tudi posledica vključitve novih podatkovnih tokov ali pa spremenjenih strožjih poročevalskih zahtev.

Aktivnosti se izvajajo od leta 2000 in v tem času smo, kakor večina držav članic Evropske agencije za okolje, posebno tistih, ki so se pripravljale za vstop v EU, dosegli zaznaven napredek. Po merilih Prednostnega toka podatkov v EIONET-u smo bili v letu 2003, ko smo dosegli oceno 88%, prvič uvrščeni med 5 najbolje uvrščenimi državami. V letu 2006 smo bili z 96% celo na tretjem mestu med vsemi 37 ocenjevanimi državami. Zaradi napredka ostalih držav pa je enaka ocena leta 2008 zadostovala za še vedno odlično 5. do 9. mesto med 37 ocenjevanimi državami.

Cilji so povzeti po:
Izvorna baza podatkov oz. vir: Rezultati so povzeti po spletni predstavitvi: Eionet priority data flows
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 22. 12. 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Prednostni tok podatkov v EIONET-u (Eionet priority data flows in) obsega izbor osmih do trinajstih poročil s predpisano vsebino in obliko, ki so jih države članice EEA v določenem roku dolžne poslati Evropske agencije za okolje, da jih uporabi pri pripravi svojih poročil. Skladnost poročanja Slovenije z zahtevami Evropske agencije za okolje se ocenjuje v obdobju od maja tekočega leta do maja naslednjega leta. Metodologija obdelave podatkov: Za letno poročilo o napredku EEA vsako poročilo (poročanje) oceni s t. i. sončki, to je točkami – 0, 1, 2 ali 3. Vsota dobljenih točk kot delež vseh možnih točk, ki bi jih lahko dobila posamezna država, je skupna ocena stopnje popolnosti okoljskih podatkov, zbranih v skladu z zahtevami EEA po državah. Merila za točkovanje so določena vnaprej in za vsako poročilo posebej, nanašajo pa se predvsem na dolžino in popolnost časovne serije podatkov, ki so bili zahtevani in poslani, na pošiljanje podatkov v predpisanem roku in predpisani obliki ipd. Vsako leto se merila rahlo zaostrijo. Kakovost poslanih podatkov se preverja le za vode in zrak, a doslej ni bila vključena v skupno oceno.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: /
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura
Eionet priority data flows, May 2008–April 2009. European Environment Agency, 2009

22. 12. 2009
Jelko Urbančič, Urška Kušar, Agencija RS za okolje