Trendi populacij izbranih vrst ptic kažejo, da se stanje okolja v kulturni krajini še vedno slabša, predvsem na nekaterih območjih, kot sta Prekmurje in Ljubljansko barje. Populacija izbrane gozdne vrste ptic (srednjega detla) je sicer stabilna, vendar je bil v zadnjih letih zabeležen trend slabšanja kakovosti njegovega habitata, ki je zlasti posledica intenziviranja sečnje. Populacije ptic, ki prezimujejo na slovenskih rekah in drugih vodnih telesih imajo različne trende, ki se pri večini vrst ujemajo s trendi prezimujočih regionalnih biogeografskih populacij v Evropi.

Vrednosti parametrov, s katerimi spremljamo obremenitev rek z organskimi snovmi, so od leta 1996 močno upadle, kljub temu so vrednosti amonija v vodi, z izjemo Soče in jadranskih rek, višje od naravnega ozadja. Opaženo zmanjšanje organske obremenitve se ujema z večanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah. Obremenitev  rek s hranili se med porečji bistveno razlikuje. Povprečne vrednosti nitrata in ortofosfata so v vseh porečjih donavskega povodja višje od porečij Soče in jadranskih rek ter nad vrednostmi naravnega ozadja.

V Sloveniji se v zadnjih desetih letih hitro povečuje delež eno članskih gospodinjstev, ki imajo višje izdatke in tudi večji vpliv na okolje. Večina gospodinjstev poseduje vse običajne gospodinjske aparate (npr. pralni stroj, hladilnik itd.) in se v zadnjih letih hitro opremlja z novimi; tako poraba električne energije ne upada ampak rahlo narašča. Tretjina gospodinjstev denimo ne bi zmogla pokriti nepričakovanih izdatkov in le slaba petina preživi mesec brez finančnih težav. Kljub temu so ljudje relativno zadovoljni s svojim življenjem. Priča smo tudi hitrejšemu staranju prebivalcev.

V obdobju 1961–2022 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature in absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Leta 2022 je bil z 80 vročimi dnevi dosežen slovenski rekord v njihovem številu. Število ledenih dni kaže na trend upadanja.

Padavine so močno spremenljive v prostoru in času, mnogo bolj kot temperatura (nevihte, toča). V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu. Največja višina snežne odeje in višina novega snega v obdobju 1961–2022 kažeta upad.