V letu 2023 v Sloveniji beležimo upad števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FRO): evidentirali smo 1070 FRO v skupni površini 3225,44 ha. S tem se je stanje približalo tistemu iz leta 2017, saj se je v primerjavi z letom 2020 število FRO zmanjšalo za 62, v skupni površini pa za 469,83 ha.

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2021 zmanjševal. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek v tem obdobju v povprečju zmanjšal za 1,5 kg N/ha na leto oziroma za 54 % prek celotnega obdobja, neto presežek pa za 1,5 kg N/ha na leto oziroma za 87 %. Manjši bilančni presežek je bil predvsem posledica 50 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 4 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjši presežek dušika kaže na boljše gospodarjenje z dušikom v kmetijstvu ter posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje.

V povprečju v Sloveniji gospodinjstva na člana porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, kar je podobno izdatkom v EU. Za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu pa sredstva samo za stanovanje in hrano predstavljajo skoraj polovico izdatkov od vseh življenjskih potrebščin. Energetska revščina je prisotna v približno 7 % gospodinjstev, kar je okrog 62.000 gospodinjstev oziroma 102.000 prebivalcev.

Slovenija je z nacionalnim programom Zelena shema slovenskega turizma v zadnjih nekaj letih dosegla veliko mednarodno priznanje in prepoznavnost kot zelena destinacija, čemur je posledično sledil tudi vsako leto večji prihod tujih turistov. Umiril se je le v času korona epidemije, sedaj se ponovno zvišuje. Hkrati so se v Sloveniji, med drugim, razvile turistične dejavnosti na kmetijah, ki že v svoji biti ponujajo tesnejši stik z naravo in ljudmi.

Trend porabe živil po letu 2000 je v rahlem upadanju v skoraj vseh kategorijah. Eden od možnih razlag za ta upad so verjetno spremenjene prehranjevalne navade, ko manj jemo doma. Hkrati je viden izrazit trend rasti stroškov za hrano in pijačo. Rezultati mnogih raziskav kažejo, da od vseh živilskih kategorij okolje najbolj obremenjujejo mesni in mlečni izdelki. Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar dinamika rasti in struktura ekološke pridelave ne ustrezata povpraševanju.