Podzemna vode je z onesnaževali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na severovzhodnem delu Slovenije.

Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Zato ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in vegetacijo.

Projekcije kažejo zmanjšanje izpustov SO2, NOx, NMVOC, NH3 in PM 2.5 do leta 2030, predvsem zaradi zaostritve okoljske zakonodaje in izvajanja številnih ukrepov sektorskih politik. Zmanjšanje je glede na cilje za leto 2020 in 2030 zadovoljivo, le pri PM2.5, NMVOC in SO2 so izpusti leta 2030 le malo nižji od ciljnih, zato obstaja možnost, da cilji kljub izvajanju ukrepov ne bodo doseženi. Zato je potrebno aktivno spremljanje trendov in ob nedoseganju pričakovanega gibanja priprava dodatnih ukrepov.

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu. V obdobju od 2014 do 2019 je bilo v Sloveniji prijavljenih 528 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni, kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (201), sledijo kapljični izbruhi (147) in izbruhi povzročeni s hrano (20). V letu 2019 je bil prijavljen izbruh monofazne S. Typhimurium, ki je zajel več zdravstvenih regij. V izbruhu izvor okužbe ni bil ugotovljen.

Od vseh umrlih dojenčkov jih v Evropi 12,9 % umre zaradi bolezni dihal. Podatki za Slovenijo kažejo, da v letih 2018 in 2019 ni umrl noben dojenček  zaradi bolezni dihal (NIJZ,  2020). Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal, je pa zelo zapletena, predvsem zaradi različnih zunanjih dejavnikov (vpliv alergenov, cigaretnega dima, prehrane, sloga življenja ipd.).