[OD20]
Odpadki, ki vsebujejo azbest
Objave: [ 2016 ]

Kazalec prikazuje letno količino nastalih odpadkov, ki vsebujejo azbest, ter ravnanje z njimi.

K tem odpadkom prištevamo odpadke s številkami 06 07 01*, 06 13 04*, 10 13 09*, 15 01 11*, 16 01 11*, 16 02 12*, 17 06 01* in 17 06 05* iz seznama odpadkov, ki je objavljen v Sklepu Komisije št. 2014/955/EU (nazivi odpadkov so podani v metodologiji).

Odpadki, ki vsebujejo azbest oz. t.im. azbestni odpadki so nevarni odpadki, ki vsebujejo trdno ali šibko vezani azbest, ter odpadki, ki se jih oprijemajo azbestna vlakna. Vse se obravnava kot nevarne odpadke, saj se azbestna vlakna rada lomijo, pri čemer nastajajo drobnim iglam podobna vlakna, ki ob vdihu lahko pridejo v pljuča in povzročijo različne bolezni. Povprečna latentna doba med prvo izpostavljenostjo in nastopom mezotelioma je okoli 40 let, pri pljučnem raku pa od 20 do 25 let.

Ravnanje z njimi ureja Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/2008 ). Večina azbestnih odpadkov se odloži, recikliranje in ponovna uporaba nista dovoljena.

Ravnanje z gradbenimi odpadki, ki vsebujejo azbest, je še dodatno urejeno z Uredbo o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/06). Le-ta določa, da mora biti azbest iz objektov odstranjen na način, ki preprečuje oziroma čim bolj zmanjša izpuste azbestnih vlaken v okolje.

Slika OD20-1: Količina nastalih odpadkov, ki vsebujejo azbest (tone)

Vir: Letna poročila o ravnanju z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016


Slika OD20-2: Ravnanje z odpadki, ki vsebujejo azbest (tone)

Vir: Letna poročila o ravnanju z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016


Slika OD20-3: Možnost nahajanja azbesta v stanovanjskem objektu

Vir: 22. posvet Sekcije za gradbeništvo in koordinatorje VZD, FABIJAN Janez: Gradbeni odpadki, ki vsebujejo azbest, Celje, 04.03.2015


  •  z urejenim in transparentnim ravnanjem z odpadki, ki vsebujejo azbest, zagotoviti, da se do konca leta 2030 varno odstrani večina odpadkov, ki vsebujejo azbest,
  • izdelava gradiva za ozaveščanje prebivalstva o nevarnostih za zdravje in okolje, ki nastajajo pri ravnanju z gradbenimi odpadki, ki vsebujejo azbest, in z grelnimi napravami, ki vsebujejo azbest,
  • uvedba ustreznega finančnega mehanizma za ravnanje z odpadki, ki vsebujejo azbest,
  • azbestne odpadke, ki nastajajo med gradbenimi odpadki, je treba zbirati ločeno, neposredno na samem gradbišču.
  • prijava vseh rekonstrukcij ali odstranitev objektov in vzdrževalnih del na objektih, instalacijah in napravah, ki vsebujejo azbest.

Vsi azbestni odpadki so nevarni odpadki, ki zaradi svojih lastnosti zahtevajo posebno ravnanje in primerno zaščitno opremo.

Količina nastalih odpadkov, ki vsebujejo azbest, je v Sloveniji naraščala od leta 2005 (5.561 ton) do leta 2008 (37.070 ton)  in nato začela počasi upadati. Leta 2015 je nastalo 9. 361 ton odpadkov, ki vsebujejo azbest. V letih od 2005 do 2015 je skupno nastalo 163.455 ton teh odpadkov. Glavnina (82% oz. 133.751 ton) izvira iz gospodinjstev, le slabih dvajset odstotkov (29.704 ton) jih je nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

Veliko večino (99,5%) nastalih odpadkov, ki vsebujejo azbest, predstavlja odpadek s številko 17 06 05* - gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest. Izolirni materiali, ki vsebujejo azbest (17 06 01*) ter odpadna kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden porozen oklep (15 01 11*) predstavljajo 0,25% oz. 0,22% ostalih nastalih azbestnih odpadkov. Le 0,03% nastalih odpadkov, ki vsebujejo azbest, pa predstavljajo odpadki s številkami 06 07 01*, 06 13 04*, 10 13 09*, 16 01 11* in 16 02 12*.

Najpogostejši način obdelave azbestnih odpadkov je odlaganje. Leta 2005 je bilo odloženih 3.855 ton (62 %) azbestnih odpadkov, leta 2008 pa 31.094 ton (90 %). V naslednjih letih je bilo v povprečju odloženih okoli 75 % vseh nastalih azbestnih odpadkov. Leta 2015 je bilo odloženih 7.003 tone teh odpadkov.

Porast količin nastalih in odloženih odpadkov, ki vsebujejo azbest, v letu 2008 lahko pripišemo sprejetju Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Tega leta je kar 87% azbestnih odpadkov nastalo v gospodinjstvih, ostale količine pa so nastale v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

Poleg odlaganja se odpadke, ki vsebujejo azbest, tudi skladišči, obdela po drugih postopkih, odda zbiralcu odpadkov  ter izvozi v tujino (EU ali druge države). Večino azbestnih odpadkov pa se odloži na odlagališčih. V opazovanem obdobju (2005-2015) je bilo obdelanih 84% vseh nastalih odpadkov, ki vsebujejo azbest. Od tega je bilo 93% oz. 127.036 ton odloženih, 4% oz. 5.841 ton skladiščenih, 3% oz. 4.305 ton pa je bilo azbestnih odpadkov, obdelanih po drugih postopkih, oddanih zbiralcem odpadkov ali izvoženih v tujino.

Azbest je skupno ime za šest naravnih mineralov z vlaknato strukturo. Zaradi svojih lastnosti (odpornost na toploto, električne in kemične poškodbe, absorpcija zvoka, trdnost, negorljivost, …) in cenovne dostopnosti je bil v obdobju 1960-1995 pogosto uporabljan v gradbeništvu in industriji. Uporabljeni sta bili dve vrsti azbestnih materialov: šibko in trdno vezani azbest. V prvi skupini je čisti azbest ter materiali, ki se zaradi svoje strukture z lahkoto drobijo in vlaknajo; v drugi skupini pa so materiali, ki so delovali kot vezivo za primešana jim azbestna vlakna. Azbest je danes v Evropi prepovedano proizvajati. Dotrajani ali poškodovani izdelki lahko pri nepravilnem ravnanju, zaradi vdihavanja azbestnih vlaken, povzročijo neozdravljive bolezni.

Poznamo več kot 3.000 različnih izdelkov, ki vsebujejo azbest. Med ljudmi je zagotovo najbolj poznana in prepoznana oblika t.im »salonitka« - valovit azbestnocementni strešnik iz tovarne Salonit Anhovo. Zavedati pa se je potrebno, da je azbest prisoten tudi v ognjevarnih tkaninah, rezervoarjih za gorivo (kurilne peči), različnih ceveh (stare vodovodne napeljave), talnih in stenskih oblogah, dimnikih idr.

V slovenskem prostoru je še veliko gradbenih objektov (poslovni in stanovanjski) in javnih infrastrukturnih vodov (kanalizacija, vodovod, odvodnjavanje…), ki imajo vgrajene materiale, ki vsebujejo azbest. Ne smemo zanemariti dejstva, da se bodo ob rekonstrukcijah, adaptacijah in rušitvah gradbenih objektov in vodov še nekaj desetletij pojavljali odpadki, ki vsebujejo azbest.

Iz zgornje skice lahko povzamemo, kateri poklici so najpogosteje v stiku z odpadnim azbestom: vodovodarji, polagalci tlakov, krovci, monterji vodovodnih in elektroinštalacij, zidarji, dimnikarji, … Ne smemo pa pozabiti na gasilce, ki pri svojem delu lahko uporabljajo tudi opremo, ki vsebuje azbest. Prav tako se z azbestnimi odpadki srečujejo pri svojih intervencijah in na pogoriščih.

Kadar imamo opravka z odpadkom, ki vsebuje trdno vezani azbest (npr.: strešne plošče (salonitka), fasadne plošče, vodovodne in kanalizacijske cevi, korita za rože, vodni zbiralniki, vinilne talne azbestne obloge, …), je potrebno pred samim odstranjevanjem odpadek zmočiti z vodo in ga po odstranitvi oviti s primerno plastično folijo ter nedvoumno označiti, da gre za »azbestni odpadek«.

Če imamo opraviti s šibko vezanim azbestni odpadkom (npr.: brizgani ometi, izolacijske plošče, tesnilne mase, smole in lepila, lepenka, tkanina, …), je nujna uporaba zračne komore, nepropustne za vodo in zrak, da preprečimo širjenje drobnih azbestnih iglic po zraku v okolje. Zračno komoro moramo pripraviti pred začetkom izvajanja del, uporabljamo pa jo med samim odstranjevanjem azbestnih odpadkov ter po opravljenem delu, vse dokler v komori ni zrak ponovno »čist«.

Ne glede na vrsto azbestnega odpadka pri delu z njim ne smemo pozabiti na primerno osebno zaščitno opremo.

V Sloveniji je prepovedana proizvodnja, dajanje v promet in uporaba azbesta in azbestnih izdelkov. Prepovedana je tudi uporaba in prodaja rabljenih izdelkov, ki vsebujejo azbest. Glede na življenjsko dobo azbestnih materialov (30-40 let) se pričakuje, da bodo azbestni odpadki nastajali tudi v prihodnje, vendar v čedalje manjših količinah.

Na podlagi prijav (27. Člen Uredbe o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/06)

 o vrsti in količini materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, in so vgrajeni v objekte ali naprave, če masa vgrajenih materialov presega 1.000 kg, je v prihodnje pričakovati, da se bo odstranilo še okoli 300 t materialov (predvsem izolirnih), ki vsebujejo šibko vezani azbest.

Direktiva Sveta 87/217/EEC o preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja z azbestom iz leta 1987 od držav članic EU zahteva, da omejijo izpuste azbesta v zrak in vode ter da sprejmejo posebne ukrepe za aktivnosti pri odstranjevanju ali rušenju objektov (zgradb) in prevozu ter dokončnem odstranjevanje odpadkov, ki vsebujejo azbest.

Zakonski rok do katerega morajo biti odpadki, ki vsebujejo azbest, odstranjeni, ni določen ne na nacionalni in ne na evropski ravni.

Podatki za Slovenijo

 

Cilji so povzeti po: Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov RS, 2016, Strategija in akcijski načrt za izvajanje strategij RS za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012-2020.

Izvorna baza podatkov oz. vir: Letna poročila o ravnanju z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: november  2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki so predstavljeni za obdobje 2005-2015. Zbira jih Agencija RS za okolje v sodelovanju s Statističnim uradom Republike Slovenije.

Podatki so zbrani na podlagi veljavne zakonodaje in sicer Uredbe o odpadkih (37/2015 in 69/2015).

Uredba o odpadkih določa, da morajo izvirni povzročitelji in izvajalci obdelave odpadkov poročati o količini odpadkov po posamezni številki odpadka  in ravnanju z njimi, na statistično regijo natančno.

Obveznost poročanja o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi imajo vsi poslovni subjekti, ki so med opravljanjem svoje dejavnosti proizvedli 10 ton ali več nenevarnih odpadkov ali 5 kg ali več nevarnih odpadkov ali če so v preteklem letu zaposlovali 10 oseb ali več.

Obveznost poročanja o obdelanih odpadkih imajo vsi izvajalci obdelave, ki so pri Agenciji RS za okolje vpisani v evidenco izvajalcev obdelave (predelovalci, odstranjevalci).

Poročanje poteka enkrat letno, do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Podatki se tako osvežujejo letno.

Prijave o šibko vezanem azbestu v objektih in napravah so zbrane na podlagi Uredbe o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov ter pri

vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah in napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/06).

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o količinah odpadkov so predstavljeni v tonah.

17 06 05* Gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest

17 06 01* Izolirni materiali, ki vsebujejo azbest

06 07 01* Elektrolizni odpadki, ki vsebujejo azbest

06 13 04* Odpadki iz predelave azbesta

10 13 09* Odpadki, ki vsebujejo azbest, iz proizvodnje azbestcementa

15 01 11* Kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden porozen oklep (npr. azbest), vključno s praznimi tlačnimi posodami

16 01 11* Zavorne obloge, ki vsebujejo azbest

16 02 12* Zavržena oprema, ki vsebuje prosti azbest


Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:

Prednosti: Podatki o količinah odpadkov izhajajo iz administrativnih virov, so zanesljivi in točni.

Slabosti: Administrativni vir podatkov je vezan na izpolnjevanje poročevalskih obveznosti zavezancev za poročanje. O gradbenih odpadkih, ki vsebujejo azbest, se je v preteklosti slabo poročalo. Verjetno je velika količina teh odpadkov skrita med mešanimi gradbenimi odpadki, saj je bil ta odpadek do leta 2003 razvrščen kot nenevaren odpadek.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 3

Drugi viri in literatura:

December 2016
mag. Magda Lipovec, mag. Eva Lipovž-Ančik, Agencija RS za okolje