[PR12]
Starost voznega parka in uvajanje novih tehnologij glede izpustov iz prometa
Objave: [ 2014 2016 2013 2011 2009 2007 ]
KKazalec prikazuje povprečno starost registriranih osebnih avtomobilov starost za obdobje 1992–2014 ter njihov delež glede na starost za obdobje 1992–2014 v Sloveniji. Prikazan je tudi delež avtomobilov po starosti za izbrane evropske države v letu 2012 ter delež vozil, ki izpolnjuje standarde EURO V, EURO IV, EURO III, EURO II, EURO I, EEV (Energy Efficient Vehicle – energetsko učinkovito vozilo) oziroma standarde pred EURO standardi in vozila na konvencionalni pogon.

Okoljski in varnostni standardi vozil se nenehno izboljšujejo, zato novejša vozila v povprečju manj onesnažujejo okolje, so manj hrupna, porabijo manj goriva in bolje varujejo uporabnike pred nesrečami. Kazalec povprečne starosti osebnih avtomobilov tako posredno izraža njihovo okoljsko učinkovitost.

Standardi EURO V, EURO IV, EURO III,  EURO II, EURO I, EEV so del zakonodaje EU. Določajo najvišjo dovoljeno koncentracijo plinov (NOx-dušikovi oksidi, THC-Total Hydrocarbon/skupni ogljikovodiki, NHMC- Non-Methane Hydrocarbons/ogljikovodiki brez metana, CO-ogljikov oksid) in delcev v izpušnih plinih vozil. Podatki so prikazani po posameznih kategorijah  vozil (osebni avtomobili na dizelski pogon,osebni  avtomobili na bencinski pogon, osebni avtomobili na plin, lahka tovorna vozila na bencinski pogon, lahka tovorna vozila na dizelski pogon, težka tovorna vozila, mestni avtobusi, ostali avtobusi, mopedi in motocikli). Kategorije  vozil so definirane z direktivama  2001/116/EC  in 2002/24/EC. Podatki se nanašajo na leto 1995, 2005 in 2013.

Slika PR12-1: Povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji v obdobju 1992-2014

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, Evidenca registriranih vozil – zbirka podatkov, 2006; Statistični urad RS, Povprečna starost osebnih avtomobilov, 2013.
*Opomba k preglednici PR12-1: prelom v seriji podatkov, glej metodologijo


Slika PR12-2: Delež osebnih avtomobilov glede na starost v Sloveniji v obdobju 1992-2014

Vir: Statistični urad RS, Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, 2015

*Opomba k preglednici PR12-2: prelom v seriji podatkov, glej metodologijo


Slika PR12-3: Delež vozil, ki pripada posameznemu EURO standardu glede na kategorijo in vrsto pogona v Sloveniji v letih 1995, 2005 in 2013

Vir: Vir: Evidenci registriranih motornih in priklopnih vozil v Republiki Sloveniji, Ministrstvo za notranje zadeve, 2015


Slika PR12-4: Delež vozil, ki pripada posameznemu Euro standardu po kategorijah v Sloveniji v letih 1995, 2005 in 2013

Vir: Vir: Evidenci registriranih motornih in priklopnih vozil v Republiki Sloveniji, Ministrstvo za notranje zadeve, 2015


Slika PR12-5: Delež osebnih avtomobilov glede na starost v izbranih državah EU-27 v letu 2012

Vir: EUROSTAT, Passenger cars (by age), 2013


Ciljne povprečne starosti voznega parka nimata opredeljene niti Slovenija niti EU. Skupni cilj je izboljšati njegovo starostno sestavo in zamenjati stara vozila, ki bolj obremenjujejo okolje, z novejšimi, okolju prijaznejšimi. S tem namenom je EU uvedla zakonodajni okvir za zgornje mejne vrednosti izpustov iz izpušnih cevi vozil. S tem so bili uvedeni EURO standardi.

Vsak EURO standard ima posebej določene dovoljene vrednosti izpustov določenih plinov in delcev:

  • Euro I standard je bil sprejet leta 1993 z Direktivo 91/441/EEC.  Določa naslednje vrednosti izpustov: CO- 2.72g/km; HC+ NOx - 0.97 g/km; PM - 0.14 g/km (samo za vozila na dizelski pogon).
  • Euro II standard je v veljavo stopil leta 1996. Omejitve so določene z  direktivo 94/12/EC,  posebej za vozila na dizelski in bencinski pogon. Za vozila na bencinski pogon veljajo omejitve: CO - 2.2 g/km in HC (ogljikovodiki)+ NOx - 0.5 g/km. Za vozila na dizelski pogon pa veljajo omejitve: CO - 1.0 g/km; HC (ogljikovodiki)+ NOx - 0.7 g/km; PM - 0.08 g/km.
  • Euro III standard je določen z  Direktivo 98/69/EC. Za vozila na bencinski pogon uvaja omejitve: CO - 2.3 g/km; HC (ogljikovodiki) - 0.20 g/km; NOx - 0.15 g/km. Za vozila na dizelski pogon pa veljajo omejitve: CO - 0.64 g/km; HC (ogljikovodiki)+ NOx - 0.56 g/km; NOx - 0.50 g/km; PM - 0.05 g/km.
  • Euro IV standard je leta 2005 stopil v veljavo z isto direktivo kot Euro III. Za vozila na bencinski pogon določa omejitve: CO - 1.0 g/km; HC (ogljikovodiki) - 0.10 g/km; NOx - 0.08. Za vozila na dizelski pogon pa so bile omejitve sledeče: CO - 0.50 g/km; HC (ogljikovodiki)+ NOx - 0.30 g/km; NOx - 0.25 g/km; PM - 0.025 g/km.
  • Euro V je stopil v veljavo z Regulation 715/2007/EC. Ta za vozila na bencinski pogon določa omejitve: CO - 1.0 g/km; HC (ogljikovodiki) - 0.10 g/km; NOx - 0.06 g/km; PM - 0.005 g/km. Za vozila na dizelski pogon določa omejitve:CO - 0.50 g/km; HC (ogljikovodiki)+ NOx - 0.23 g/km; NOx - 0.18 g/km; PM - 0.005 g/km.
  • Dodatno je v veljavi tudi neobvezen standard EEV (Energy Efficient Vehicle), ki je namenjen avtobusom v mestih. Določa naslednje omejitve, kot so: NOx – 2g/kWh; PM - 0.002 g/kWh.
Starejši vozni park ustvarja več izpustov kakor mlajši, toda njegova hitrejša zamenjava ima pomanjkljivost v povečani porabi energije in surovin za izdelavo, odstranitev in reciklažo vozil. Evropska agencija za okolje opozarja, da podatek o povprečni starosti voznega parka ne zadošča za celovito okoljsko presojo o njem. Za dodatno razumevanje pojava bi bil potreben vsaj še podatek o povprečni življenjski dobi vozil (EEA, 2011) in doseganje standardov glede izpustov iz posameznih kategorij vozil.

Povprečna starost osebnih avtomobilov se je v EU zmanjšala z 8,8 let v letu 1995 na 8,2 let v letu 2009. Povprečna starost osebnih avtomobilov se zelo razlikuje med državami. Najnižjo povprečna starost za leto 2009 je bila zabeležena v Luksemburgu (3,8 leta), najvišja pa v Grčiji in na Cipru (14,6 let) (EEA, 2011). Vozni park je najstarejši v baltskih državah, medtem ko je največ vozil mlajših od 5 let registriranih v Italiji, Združenem kraljestvu in Nemčiji. V nekaterih novih članicah EU se starost osebnih avtomobilov znižuje zlasti zaradi povečanega BDP, pospešenega izločanja starih vozil iz uporabe in politike spodbujanja zamenjave starih vozil z novimi. Osebni avtomobili na dizel imajo nižjo povprečno starost v primerjavi z bencinom, saj se trg z vozili na dizel nenehno širi in je vsako leto registriranih veliko novih avtomobilov (EEA, 2011).

V Sloveniji se je povprečna starost osebnih avtomobilov od leta 1998 (6,9 leta) do leta 2014 (9,4) povečala za 2,5 leta; spremenila pa se je tudi starostna sestava osebnih avtomobilov: v letu 2014 se je delež avtomobilov, starih 12 let ali več, v primerjavi z letom 2001 podvojil, delež avtomobilov, starih manj kot tri leta, pa zmanjšal skoraj za polovico. V enaki primerjavi je zanimiv tudi podatek, da je bilo leta 2014 med v Sloveniji prvič registriranimi osebnimi avtomobili 76 % novih vozil, petnajst let prej pa jih je bilo kar 90 % (SURS, 2015). To pomeni, da se nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park večinoma okolju manj prijazen.

Uvajanje novih tehnologij lahko spremljamo z doseganjem EURO standardov, ki jih določa Evropska zakonodaja. Prvi standard je bil sprejet že leta 1970, standardi EURO pa so v veljavi od leta 1993, ko je bil sprejet standard EURO I. Kljub temu pa standarda še vedno ne dosegajo vsa vozila voznega parka. Zadnji standard, EURO VI, je bil sprejet leta 2014, zato ga podatki iz leta 2013 še ne vključujejo. Delež vozil, ki dosegajo določen EURO standard je odvisen od tipa vozila. V Sloveniji je največji delež vozil, ki dosegajo standard EURO V pri avtobusih, saj ga dosega 27% vozil. Pri mestnih avtobusih dodatnih 1,6% vozil dosega tudi standard EEV, ki je nadgradnja standarda EURO V. EEV standard je prostovoljen, namenjen pa je vozilom mestnega potniškega prometa. V Sloveniji je največji delež vozil, ki ne dosegajo niti standarda EURO I pri mopedih, saj ga ne dosega kar 30% vozil.

V Sloveniji so pri osebnih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih, vozila na dizelski pogon bolj okolju prijazna kot vozila na bencinski pogon. V splošnem so lahka tovorna vozila okolju bolj prijazna od osebnih. Pri osebnih avtomobilih standard EURO V dosega 15% vozil, pri lahkih tovornih vozilih pa 19%. Pri osebnih vozilih na bencinski pogon EURO II dosega 27% vozil, pri avtomobilih na dizelski pogon pa le 9%. Podobno pri lahkih vozilih na bencinski pogon dosega standard EURO II 19% vozil, pri lahkih tovornih vozilih na dizelski pogon pa le 9%. Pri avtomobilih na plin polovica vozil dosega standard EURO IV, ostali pa starejše standarde. Upoštevati moramo, da standardi za vozila na bencinski in dizelski pogon niso enaki, prav tako se razlikujejo standardi za osebne avtomobile in tovorna vozila. Da bi ugotovili, kakšen je dejanski vpliv na okolje pri starejših avtomobilih, bi potrebovali podatek, koliko je bil avtomobil uporabljen/vožen. Pri večji uporabi vozila je njegov vpliv na okolje večji, če pa je uporabljen le občasno, pa je vpliv manjši.

Ukrepi, ki jih države uvajajo za pomlajevanje voznega parka, so finančne spodbude za njegovo obnovo oziroma za izločanje starih in izrabljenih vozil iz prometa, sistemi ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, uvozne omejitve za nekatere tipe ali starost vozil ter obvezni periodični tehnični pregledi.

V državah EU je bilo vpeljanih že nekaj sistemov spodbud za obnovo voznega parka, a še vedno ni skupne tovrstne politike na ravni EU. Spodbude lahko vključujejo denarno nadomestilo za opustitev uporabe starega vozila brez obveznega nakupa novega ali pa nadomestilo za zamenjavo z novim vozilom oziroma takim, ki manj obremenjuje okolje. Obstajajo tudi nekateri administrativni ukrepi brez neposrednih finančnih posledic, a s posrednim vplivom na odločitev o zamenjavi starega vozila. V Sloveniji še ni bilo tovrstnih državnih spodbud, so jih pa vključevali v prodajne akcije nekateri proizvajalci. Ti ukrepi vplivajo na okolje dvoplastno: pozitivno z zmanjšanjem obremenitve okolja in zdravja ljudi zaradi obnove voznega parka z novejšimi, tehnološko naprednejšimi in čistejšimi vozili ter negativno zaradi skrajšanja življenjske dobe vozil, kar poveča porabo energije in surovin za izdelavo novih in razgradnjo starih vozil. Okoljsko pomembni del obnove voznega parka je sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki je obvezen za vse države članice Evropske unije na podlagi direktive, sprejete 18. septembra 2000 (št. 2000/53/ES). Njen cilj je zaščititi okolje s preprečitvijo onesnaževanja z izrabljenimi motornimi vozili ter pospeševanjem in podporo zbiranju, ponovni uporabi in predelavi sestavnih delov vozila. Glavne zahteve te direktive so:

  • vzpostavitev zajema izrabljenih motornih vozil po vsej državi;
  • do konca leta 2006 naj se predela najmanj 85 % utežnih odstotkov, do 2015 pa 95 % izrabljenih motornih vozil, in sicer tako, da se najmanj 80 % (do 2015 pa 85 %) materiala znova uporabi ali snovno predela;
  • po 1. juliju 2003 je pri proizvodnji vozil prepovedana uporaba kadmija, živega srebra, svinca in šestvalentnega kroma;
  • proizvajalci oziroma uvozniki nosijo bistveni del stroškov za predelavo vozil, ki so bila dana na trg po 1. 7. 2002, po 1. 1. 2007 pa za vsa vozila, ne glede na čas vstopa na trg;
  • predpisani so podatki, ki jih mora vsebovati potrdilo o razgradnji/uničenju avtomobila in ga morajo države članice medsebojno priznavati;
  • države članice morajo o razgradnji poročati Evropski uniji.

Ciljni delež 85 % ponovne uporabe in predelave izrabljenih motornih vozil, ki so ga države članice EU morale doseči do leta 2006, je v letu 2008 dosegla le nekaj več kot polovica držav članic EU. Ciljni delež ponovne uporabe in predelave za leto 2015 znaša 95 %. Slovenija je uredila to področje leta 2003 z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 18/03 in spremembe), ki jo je leta 2011 nadomestila nova Uredba o izrabljenih vozilih (Ur.l. RS, št. 32/11).

Uvoz rabljenih vozil, ki se preveč razlikujejo od uveljavljene ravni varnosti in varovanja okolja, v Sloveniji preprečuje zakonodaja. Rabljena vozila, ki se registrirajo na novo, morajo ustrezati zahtevam Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 17/00). Pomembnejše določilo iz tega pravilnika, ki se nanaša na konstrukcijske lastnosti vozila je, da morajo imeti vsa vozila, ki se na novo registrirajo v Republiki Sloveniji, opremo za uravnavanje izpustov izpušnih plinov, ki ustreza najnižjim zahtevam:

  • pri osebnih in lahkih tovornih vozilih zahtevam direktive 94/12/ES;
  • pri avtobusih in tovornjakih zahtevam direktive 91/542/ES in;
  • pri dvo- in trikolesnih vozilih zahtevam direktive 97/24/ES.

Redni tehnični pregledi imajo velik pomen za zmanjševanje okoljskih vplivov vozil in za pravočasno odstranitev neprimernih vozil iz prometa. Pravilno vzdrževana lahko dosežejo visoko starost, če njihov okoljski vpliv ni bistveno večji od novejših tehnologij (EEA, 2011). Obvezni periodični tehnični pregledi so v Sloveniji dolgoletna praksa, ki je od 1. decembra 2003 izpopolnjena z meritvami izpustov izpušnih plinov. S tem ukrepom naj bi neposredno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, saj avtomobili ne smejo preseči homologiranih vrednosti teh izpustov. Ukrep vpliva tudi na boljše vzdrževanje vozil, kar dodatno pripomore k zmanjšanju izpustov.  

Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Direktiva 91/441/EEC, Direktiva 94/12/EC, Direktiva 98/69/EC,  715/2007/EC
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Ministrstvo za notranje zadeve:
- Evidenca registriranih vozil – zbirka podatkov
Statistični urad RS:
- SI-Stat podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Transport po panogah > Nekateri indikatorji transporta, Slovenija, letno: Povprečna starost osebnih avtomobilov
- SI-Stat podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Registrirana cestna vozila > Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost
Skrbnik podatkov:
- Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ)
- Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: februar 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1992-2014. Kazalec do leta 2000 prikazuje podatke o povprečni starosti ter številu osebnih avtomobilov glede na starost, kot so bili izračunani iz Evidence registriranih vozil Ministrstva za notranje zadeve. Od leta 2001 dalje za te preračune skrbi Statistični urad RS in podatke letno objavlja na svojih spletnih straneh. Statistični urad RS prejema podatke o mesečnih stanjih iz statistične podatkovne baze MRVL-STAT (Matičen register vozil in listin). Podatki odražajo stanje podatkovne baze v trenutku obdelave (praviloma ponoči na zadnji dan v mesecu). V kazalcu se upošteva število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji. Specialni osebni avtomobili niso vključeni. Podatki o deležu vozil, ki pripadajo posameznemu EURO standardu glede na kategorijo in vrsto pogona voznem parku so predstavljeni za leto 1995, 2005, 2013. Podatki se posodabljajo letno.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečna starost ter število registriranih osebnih avtomobilov glede na starost sta izračunani od meseca in leta njihove prve registracije do konca opazovanega obdobja.
Informacije o kakovosti z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Kazalec je usklajen z metodologijo Evropske agencije za okolje, zato do podatki mednarodno primerljivi.
Slabosti: Podatki pred letom 2001 niso neposredno primerljivi s podatki po tem letu zaradi spremenjene metodologije zbiranja podatkov. Podatek o povprečni starosti voznega parka ne zadošča za celovito okoljsko presojo kazalca, saj bi bil za dodatno razumevanje pojava potreben vsaj še podatek o povprečni življenjski dobi vozil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki veljajo za dokaj točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatek ni dovolj natančen za celovito oceno vplivov na okolje)
Časovna primerljivost: 2 (prelom podatkov leta 2001)
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT > Transport > Road transport > Road transport equipement - Stock of vehicles > Passenger cars, by age (road_eqs_carage)
Skrbnik podatkov: EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo od leta 1990 naprej. Podatki so zbrani na podlagi Skupnega vprašalnika za statistiko transporta, ki ga je EUROSTAT pripravil za sodelujoče države.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so deleži avtomobilov v posameznih državah glede na starost. Na sliki PR12-3 so prikazane le tiste države za katere so na voljo podatki za leto 2012.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vse države pošiljajo podatke po istem obrazcu, zato so le-ti mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (na voljo niso podatki za vse države)

Drugi viri in literatura:

  1. EEA, 2011. TERM 33 – Average age of the vehicle fleet. Indicator fact sheet. European Environment Agency.
  2. MOP, 2011. Izrabljena motorna vozila. Ministrstvo za okolje in prostor. Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Ur. l. RS, št. 17/00 in spremembe).
  3. SURS, 2013. Evropski teden mobilnosti. Posebna izdaja. Povzeto po URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5728
  4. Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi olji (Ur. l. RS, št. 18/03 in spremembe)
Kazalec je bil osvežen 1.februarja 2015.
Aljaž Plevnik, Mojca Balant, Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut RS;