Ključna sporočila
V letu 2012 so več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivali gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo pretežno naravno rastje je zavzemalo 4 %, 35 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 3 % pa so umetne površine. V obdobjih med 1996 in 2000 , 2000 in 2006 ter 2006 in 2012 so bile spremembe pokrovnosti in rabe tal razmeroma majhne (zgodile so se na 0,12 % ,0,13 % oz. 0,09 % površja), nanašajo pa se predvsem na gospodarjenje z gozdovi in izgradnjo cestne infrastrukture.

Leta 2011 smo v Sloveniji evidentirali 194 degradiranih območij v skupni površini 979 ha. V evidenco smo vključili območja, kjer je degradacijo povzročila industrija, vojaška dejavnost, transport in infrastrukturne dejavnosti ter rudarska dejavnost.

Poleg cilja zmanjševanja obsega degradiranih površin in sanacija okoljsko najbolj spornih je ključen cilj pri ravnanju z degradiranimi območji vzpostavitev celovite baze, na osnovi katere bodo različni resorji lahko uspešno ukrepali v smeri trajnostnega gospodarjenja s prostorom.

V obdobju od leta 2008 do 2012 smo še naprej priča povečevanju obsega pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal v Sloveniji predstavljajo 5,4 %. Po stopnji pozidanosti izstopata Podravska in Osrednjeslovenska statistična regija. Obstoječi podatkovni viri ne omogočajo natančnega količinskega ovrednotenja procesa pozidave.

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %), njive zavzemajo 10,9 %. Od vseh zemljišč predstavljajo ekološko obdelana komaj 1,7 %, v strukturi kmetijskih zemljišč pa 6,04 %, od tega največjo površino predstavlja travinje z 79,6 %. Spremembe rabe tal na vodovarstvenih območjih med leti 2009 in 2014 so relativno majhne, v tem obdobju pa so največje spremembe opazne v povečanju obsega površin v zaraščanju, kar kaže na pozitiven trend s stališča obremenjevanje voda na VVO s človekovimi dejavnostmi.