KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Ocenjuje se, da je bilo leta 2014 v Sloveniji na področju energetike dodeljenih več kot 324 mio EUR subvencij (oziroma 212 mio EUR- preračunano v stalne cene leta 2000). Spodbude za okolje najbolj škodljive proizvodnje energije iz fosilnih goriv ter rabe fosilnih goriv so v letu 2014 predstavljale 37 % vseh pomoči v energetiki, medtem ko je znašal ta delež leta 2005 kar 74%. Na področju subvencioniranja proizvodnje iz obnovljivih virov energije in SPTE ter ukrepov učinkovite rabe energije je opazen precejšen napredek.

Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 že nekaj let ostaja na isti ravni in je močno odvisna od vremenskih razmer. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti za delce PM10 so skoraj izključno omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave. Te imajo v skupnih izpustih kar  dvotretjinski delež.

Bad

Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME) sta najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju prenašajo klopi. V obdobju od leta 2008 do 2017 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj več kot 3 000 do preko 6 000 bolnikov z LB ter povprečno 250 prijav KME (največ v letu 2013 – 309, najmanj 2015 – 62 primerov). Bivanje in zadrževanje v okolju, kjer obstaja možnost okužbe, je eden najbolj pomembnih dejavnikov za okužbo s povzročiteljem LB in KME. Boljša seznanjenost in preventiva posameznikov sta ključna dejavnika zmanjševanja bremena obeh bolezni.

Good

Okužbe s hrano (še vedno) predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu.

V letih od 2013 do 2017 je bilo v Sloveniji prijavljenih 424 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo t. i. kontaktni izbruhi, , kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (177), sledijo kapljični izbruhi (94) in izbruhi povzročeni s hrano (25).

Good

V Sloveniji število vzgojnih in izobraževalnih ustanov v programu Ekošola nenehno raste. V šolskem letu 2018/19 je tako v program vključenih 722 ustanov, kar predstavlja 35 % vseh šol in vrtcev v Sloveniji. Preko okoljskih projektov je bilo tako v sistem okoljske vzgoje vključenih več kot 130.000 slovenskih otrok in šolarjev ter 8.500 vzgojiteljev in učiteljev. V mednarodnem merilu je bilo v program Ekošola ob koncu šolskega leta 2019/20 vključenih več kot 50.000 ustanov, od katerih jih je več kot 17.000 pridobila tudi znak zelena zastava.

Bad

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi topljenje ledenikov), višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.


TWITTER