Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2021 znašal 11 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostajal za 0,7 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2021 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 19 odstotnih točk oz. za približno 2 odstotni točki na leto.

Izpusti TGP v industriji so se leta 2021 v primerjavi z letom prej neznatno znižali. Od leta 2009 dalje v tem sektorju ni opaznega trenda zmanjševanja izpustov TGP.

Izpusti TGP v ETS podsektorju sektorja industrija so se leta 2021 znižali tretje leto zapored in so bili 4,2 % nižji kot leto prej. Izpusti TGP v neETS podsektorju sektorja industrija pa so se leta 2021 v primerjavi z letom prej povečali za 5,5 %. Delež izpustov iz podsektorja ETS v sektorju industrija je bil leta 2021 57,4-odstoten, delež neETS izpustov pa 42,6-odstoten.

Leta 2021 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki ne povzročajo izpustov TGP, priključenih 62 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež znižal za slabo odstotno točko, poleg tega se delež od leta 2017 praktično ni spremenil.

Leta 2021 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 4,1 milijona evrov oz. 30 % manj kot leto prej. Leta 2022 se je znesek po trenutno dostopnih podatkih še zmanjšal, na 1,1 milijona evrov. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso omogočali spremljanja neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2021 izplačanih 17,4 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz.

Energetska učinkovitost v industriji se je v obdobju 2005–2022 opazno izboljšala, saj se je povečala za 39 %. Največ so k temu prispevale panoge proizvodnja papirja, strojev in naprav, kemična industrija ter tudi proizvodnja neželeznih kovin, najmanj pa proizvodnja jekla in nekovinskih mineralnih izdelkov.