Leto 2022 je bilo za proizvodnjo električne energije v Sloveniji izjemno, saj je bila zaradi težav z dobavami premoga proizvodnja iz trdnih goriv najnižja od leta 1992, suša pa je prav tako znižala proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. To je pripeljalo do rekordnega deleža jedrske energije pri proizvodnji električne energije (42 %) in zelo nizke skupne proizvodnje (13,4 TWh), najnižje od leta 1999. Delež domače proizvodnje električne energije je bil 71 %, kar je pod ciljem Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, letna proizvodnja pa za 40 % nižja od bruto rabe.

V letu 2022 so bili neto izpusti v Evropski skupnosti 1,7 % nižji kot v letu 2021 in 32 % nižji kot v letu 1990. Slovenski izpusti brez LULUCF so se v letu 2022, glede na leto 2021, znižali za 2,9 %. Izpusti iz sektorjev izven ETS so bili za 3,5 % višji kot leta 2021, vendar za 9,4 % nižji kot leta 2005.

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %), njive zavzemajo 10,9 %. Od vseh zemljišč predstavljajo ekološko obdelana komaj 1,7 %, v strukturi kmetijskih zemljišč pa 6,04 %, od tega največjo površino predstavlja travinje z 79,6 %.

Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti je leta 2021 znašalo 610,4 GWh. Večji del prihranka, 57 %, je bil dosežen z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v okviru programov Eko sklada. Ciljna vrednost za to leto je bila presežena za tretjino. Za leto 2022 je dosežen prihranek energije po preliminarnih podatkih ocenjen na 700,8 GWh, kar je 15 % več kot leto prej in 53 % nad ciljno vrednostjo.

Raba primarne energije je leta 2021 znašala 6.470 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,7 %. Povečanje je posledica povečanja rabe končne energije zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji koronavirusa in hladnejšega leta 2021, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z letom prej manjša.