Ključna sporočila

Od vseh umrlih dojenčkov jih v Evropi 12,9 % umre zaradi bolezni dihal. Podatki za Slovenijo kažejo, da je  zaradi bolezni dihal v letu 2013  umrlo 8,7 % dojenčkov  od vseh umrlih otrok, starih 28-364 dni (NIJZ,  2014). V letu 2014 in 2015 v Sloveniji ni umrl nobeden dojenček zaradi bolezni dihal (NIJZ, 2016). Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal, je pa zelo zapletena, predvsem zaradi različnih zunanjih dejavnikov (vpliv alergenov, cigaretnega dima, prehrane, sloga življenja ipd.).

Astma je postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije otrok do 15. leta starosti. V letih 1999-2004 je bilo število otrok, obolelih za astmo, v posameznih državah Evrope od manj kot 5 % do več kot 20 %. Največ sprejemov v bolnišnico z astmo obolelih otrok je v Ljubljani in Mariboru. Ker je vedno več ljudi občutljivih na alergene, lahko v prihodnosti pri Evropejcih pričakujemo še več alergij. Zadnje študije potrjujejo povezavo med onesnaženostjo zraka zaradi delcev PM10, katerih vir je promet, ter razvojem astme pri otrocih, predvsem v razvitih državah sveta.
V EU-27 sodi Slovenija med države, ki so bolj onesnažene z delci PM10. Povprečna letna koncentracija PM10 namreč presega mejno vrednost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija za zdravje ljudi (20 µg PM10/m3). Še posebej so onesnaženemu zraku izpostavljeni starejši in otroci, ki so ranljivejša družbena skupina. Analize kažejo, da je v Sloveniji približno dve petini otrok izpostavljenih negativnim vplivom povišanih letnih koncentracij delcev. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM1010 pod 30 µg/m33, v Sloveniji pa je približno 15 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 30 in 40 µg PM10/m3. Po zadnjih podatkih o bolnišničnih sprejemih otrok, predstavljajo sprejemi zaradi bolezni dihal približno 15 % vseh sprejemov otrok.

V Sloveniji so bili v obdobju 2006-2015 prijavljeni 1 - 3 hidrični izbruhi letno, v letih 2006, 2009 in 2015 ni bilo prijave. V posameznem izbruhu je bilo 5 - 263 prijav obolelih. Pri okoli polovici izbruhov povzročitelj ni bil znan, pri ostalih izbruhih so pri obolelih opredelili naslednje povzročitelje: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium.

V Sloveniji se je v letu 2015 93 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti (monitoring) na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V Monitoring pitne vode ni bilo vključenih  7 % prebivalcev Slovenije; to so sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (npr. lastni viri pitne vode, kapnice), ali iz drugih razlogov niso bili zajeti v monitoring (npr. nepopoln zajem). V slovenskih mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring. V splošnem se dostopnost do pitne vode v obdobju 2004-2015 ni bistveno izboljšala.

Zaradi onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom so se v obdobju 2000-2007 v Ljubljani, Rakičanu pri Murski Soboti ter na Iskrbi pri Kočevski Reki pokazale poškodbe na listih občutljivega klona plazeče detelje.
Ohranjenost gozdov ter kakovost zraka sta glede na stanje epifitskih lišajev na celotnem ozemlju Slovenije slaba, razen v gozdovih na višjih nadmorskih višinah v Alpah ter delno na dinarski gorski verigi.
V zadnjih letih so se vsebnosti kadmija in svinca v ledvicah in jetrih srnjadi zmanjšale, in sicer pod vrednost toksičnih koncentracij, ki bi lahko neposredno prizadele zdravstveno stanje osebkov te vrste. Kljub temu vsebnosti kadmija v notranjih organih srnjadi v številnih območjih Slovenije presegajo zakonsko dopustno vsebnost (upoštevaje primernost za prehrano ljudi). Problematična območja zaradi izpostavljenosti fluoridom so predvsem Dravsko-Ptujsko polje in Haloze, zaradi izpostavljenosti svincu pa Zgornja Mežiška dolina.
Zakisovanje gozdov predstavlja potencialno nevarnost le v nekarbonatnem delu Slovenije predvsem na vzhodu države. Po grobi oceni se prekomerne obremenitve pojavljajo zlasti na širšem območju obeh večjih termoelektrarn (Zasavje, Celjska kotlina, Šaleška dolina). Prekomerna evtrofikacija gozdov na podlagi grobih ocen za depozicijo iz zraka ne zavzema zaznavnejših gozdnih območij v Sloveniji.
Vsebnosti kovin in dušika so povečane v okolici večjih mest, industrijskih in termoenergetskih središč. Povečane vrednosti v zahodni Sloveniji pripisujemo daljinskemu transportu, v severovzhodni Sloveniji pa predvsem prometu ter kmetijstvu. V letu 2006 so bile koncentracije dušika med vsemi državami, ki so vključene v projekt, najvišje v Sloveniji.

Levkemija je najpogostejši rak v otroštvu. Predstavlja 25 do 30 % vseh na novo odkritih rakavih bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let v svetu. Vzročni mehanizmi za nastanek levkemije pri otrocih so slabo poznani. Podatki evropskih registrov raka kažejo, da je incidenčna stopnja levkemij pri otrocih med leti 1970 in 1999 rasla povprečno za 0.7 % letno, v zadnji dvajsetih letih pa že 1% letno, predvsem v državah z višjim ekonomskim statusom (SES).   V Sloveniji zaradi majhnega števila primerov ne moremo opisati značilnega trenda v obdobju 1998-2013, incidenca levkemije variira od 5 do 18  novih primerov na leto.

Podatki za Slovenijo kažejo, da pri osebah, mlajših od 55 let, število novo odkritih primerov malignega melanoma kože narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov malignega melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu. Glede na 20-40 letni časovni zamik med izpostavljenostjo soncu in pojavom raka, je incidenca malignega melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, dober pokazatelj končnega uspeha ukrepov proti pretirani izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju v otroštvu.
Otroci v nekaterih osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Ljubljana izpostavljeni hrupu cestnega prometa. Od 105 vrtcev in 54 osnovnih šol je le pri 1 vrtcu mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča 55 dB(A), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 29 osnovnih šolah in 48 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je v teh 29 osnovnih šolah obiskovalo pouk 11.925 učencev,  48 vrtcev pa je obiskovalo 5.946 otrok. Glede na podatke sicer predvidevamo, da v učilnicah in prostorih večine osnovnih šol in vrtcev, hrup cestnega prometa ne moti pouka oziroma ne moti otrok pri igri in počitku.
Kljub temu želimo opozoriti, da hrup na najbolj izpostavljeni fasadi pri 4 osnovnih šolah in 8 vrtcih presega vrednost kazalca Ldan 65 dB(A), kar bi lahko predstavljalo možnost motnje pri aktivnostih v prostorih šol in vrtcev. Priporočamo, da se pri najbolj izpostavljenih šolah in vrtcih opravijo meritve hrupa v prostorih in zagotovijo omilitveni ukrepi za zmanjšanje hrupa pri teh stavbah.
Ocenjeni povprečni vnosi kovin (svinca, kadmija, živega srebra) v človeško telo s hrano ne presegajo dopustnih referenčnih vnosov. Vsebnosti kovin v izbranih kategorijah živil zelo redko presegajo z zakonodajo postavljene mejne vrednosti, vendar občasna preseganja obstajajo in taka živila pogosto izvirajo z bolj industrijsko onesnaženih področij. Zavzemati se je treba za redno spremljanje kovin v živilih ter za ustrezne trajnostne ukrepe v primeru večkratnih preseganj.
Koncentracija dioksinov v materinem mleku je v Sloveniji nizka in primerljiva s koncentracijami v sosednjih državah. Dolgoročne vsebnosti dioksinov v materinem mleku bo mogoče spremljati, ko bo vzpostavljen in zagotovljen redni biomonitoring na nacionalni ravni.

Zaradi visoke vsebnosti svinca v okolju je bilo območje Zgornje Mežiške doline leta 2007 razglašeno kot degradirano območje in deležno posebne sanacije s ciljem zaščititi zdravje ljudi, še posebej otrok. Podatki kažejo, da se je obremenjenost otrok Zgornje Mežiške doline s svincem v prvih letih izvajanja sanacijskih ukrepov hitro izboljševala, v zadnjih letih pa ostaja na podobni ravni. Za nadaljnje izboljševanje bodo ključni primerno izvedeni ukrepi, izboljševanje življenjskega okolja ter nadaljnje vzdrževanje doseženega. V bodoče bo potrebno več ciljnega dela z manjšimi skupinami in posameznimi otroci, pri katerih bo ugotovljeno večje tveganje za vnos svinca ter individualno usmerjeno svetovanje v korist izboljšanja stanja svinca v krvi otroka.

Eden od glavnih vzrokov umrljivosti zaradi bolezni dihal v državi je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Najvišja umrljivost zaradi bolezni dihal je v Zasavski, najmanj pa v Osrednjeslovenski regiji (2010 - 2015). Umrljivost zaradi bolezni dihal se zmanjšuje; zmanjšala se je za 14,87%, od 73,9/100.000 prebivalcev v letu 2000 na 63,3/100.000 prebivalcev v letu 2015. 

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu.

V letih od 2011 do 2015 je bilo v Sloveniji prijavljenih 365 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni, kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (170).

Sledijo izbruhi povzročeni s hrano (33).

V letu 2015 so bili prijavljeni 3 izbruhi črevesnih obolenj, pri katerih je bil prenos  povzročitelja (vehicle) verjetno preko hrane. V enem primeru je bila povzročiteljica bakterija Salmonella Coeln, v drugem Shigella Sonnei, v tretjem pa Bacilus Cereus. V izbruhu, katerega je bila povzročiteljica Shigella Sonnei, je zbolela skupina popotnikov, ki se je vrnila iz izleta v tujini (Zelenortski otoki).

V vseh treh izbruhih okužb s hrano je zbolelo 31 oseb, hospitaliziran ni bil nihče in nobena oseba ni umrla.

Ena od posledic vročinskih valov je povečana umrljivost. Najbolj prizadeti so starejši ljudje in bolniki z nekaterimi kroničnimi obolenji. V letu 2013 smo imeli 3 vročinske valove. V času vročinskih valov se je povečalo število umrlih, kar lahko delno pripišemo obremenitvi s toploto. V letu 2013 je bilo v obdobju vročinskih valov povprečno 52 umrlih/dan ter 48 umrlih/dan v obdobju brez vročinskih valov.
p>Incidenca črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) oziroma okužb s hrano ostaja visoka in se je v letu 2015 še zviševala. Na prvem mestu so gastroenterokolitisi neznane etiologije, sledijo virusne okužbe črevesja, ki postajajo vse bolj pomembne. Med bakterijskimi povzročitelji prevladujejo kampilobaktri, pred Clostridium difficile, salmonelami, adenovirusi,  patogenimi E.coli.

Dejansko breme ČNB in okužb s hrano lahko ocenimo le z raziskavami. 

Tako v Sloveniji kot v svetu se občutljivost ljudi na alergene povečuje. Na to vpliva tudi višanje povprečne temperature zraka, kar je posledica podnebnih sprememb. Višja povprečna temperatura zraka vpliva na podaljšanje letne rastne dobe in in s tem tudi na daljši čas prisotnosti alergenih pelodov v zraku. Še posebej velja omeniti pelode jelše, breze, trav in ambrozije. Teža izpostavljenosti alergenemu cvetnemu prahu jelše, breze, trav in ambrozije kaže velika letna nihanja, izrazite so razlike med celinsko Slovenijo in Primorjem. Izrazito so povečane obremenitve zraka s cvetnim prahom breze.
Otroci v osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Nova Gorica le delno izpostavljeni previsokim ravnem hrupa zaradi cestnega prometa. Od 16 vrtcev in 12 osnovnih šol ni pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 3 šolah in 5 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2012/2013 je bilo v Mestni občini Nova Gorica v teh treh šolah kar 1.162 učencev, v petih vrtcih pa 439 otrok, zato bi bilo v teh ustanovah smiselno opraviti meritve hrupa v prostorih. Glede na podatke predvidevamo, da v učilnicah in prostorih večine osnovnih šol in vrtcev, hrup cestnega prometa ne moti pouka oziroma ne moti otrok pri igri in počitku.
V Sloveniji živi na območjih poplavljanja približno 7 % prebivalstva. Najbolj obsežna poplavna območja so nižinsko-ravninski predeli severovzhodne in subpanonske Slovenije, v predalpskih dolinah in kotlinah ter ravnice ob Ledavi, Muri in Ščavnici. Največji delež prebivalcev na območjih poplavljanja je v Savinjski (13 %), Koroški (12 %), Zasavski (10 %) in Osrednjeslovenski (9 %) statistični regiji.
Lymska borelioza (LB) je najpogostejša vektorsko prenosljiva nalezljiva bolezen v Sloveniji. V letih od 2005 do 2014 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj več kot 3.000 do preko 6.000 bolnikov z LB. Od uvedbe zakonsko predpisane prijave LB, prijavna incidenčna stopnja v Sloveniji narašča in je ena najvišjih v EU. Naraščanje prijave je brez dvoma odraz boljše prepoznave bolezni, seznanjenosti splošnega prebivalstva s simptomi in znaki ter doslednejše prijave. Predvidevamo, da je življenjski slog t.j. zadrževanje v okoljih, kjer obstaja možnost okužbe, enako, če ne bolj pomemben od gostote klopov in dejavnikov okolja.Podnebnim spremembam, predvsem porastu temperature, pripisujejo precejšen vpliv na spreminjanje epidemiologije vektorskih (in drugih) infekcijskih bolezni.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se v Sloveniji postopoma podaljšuje, tako za moške kot za ženske. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je nekoliko višja za ženske kot za moške. Zabeležena je daljša pričakovana življenjska doba ob rojstvu v zahodni Sloveniji. Pričakovana življenjska doba je v letu 2014 ob rojstvu za ženske v Sloveniji 84,1 leta za moške pa 78,2 leta.

Od 34 vrtcev in 22 osnovnih šol pri nobeni stavbi mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča (55 dB(A)), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ni presežena z vseh strani stavbe. Pri 12 osnovnih šolah in 24 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v mestu Maribor v teh 12 osnovnih šolah 4.097 učencev, v 24 vrtcih pa 2.909 otrok. Glede na podatke sicer predvidevamo, da v učilnicah in prostorih večine osnovnih šol in vrtcev, hrup cestnega prometa ne moti pouka oziroma ne moti otrok pri igri in počitku. Kljub temu priporočamo, da se pri najbolj izpostavljenih šolah opravijo meritve hrupa v prostorih.

Najvišje vsebnosti dioksinov in PCB so bile v državah EU med 1995 in 2010 najdene v ribjih jetrih, v Sloveniji jih med leti 2012 in 2014 največ najdemo v mišičnini rib, sledijo maščobna tkiva in meso goveda ter ovc. Proizvajalci živil in pristojni organi si morajo proaktivno prizadevati za zmanjšanje dioksinov in PCB v živilih in krmi.