Ključna sporočila

Gibanje populacij izbranih vrst ptic je dober dolgoročen kazalec stanja okolja. Trendi populacij izbranih vrst ptic kažejo, da se stanje okolja v kulturni krajini slabša, medtem ko se razmere na mokriščih in zadnjih nekaj let ne spreminjajo. V rahlem upadu so populacije izbranih gozdnih vrst ptic. V zadnjih letih so stabilne tudi populacije ptic, ki prezimujejo na slovenskih rekah in drugih vodnih telesih. Manjša nihanja so del naravnih populacijskih sprememb.

Slovenija ima kljub majhni površini izredno visoko vrstno pestrost. Med številnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami se številčnost mnogih zmanjšuje in obstaja možnost, da izumrejo, so ogrožene. Na rdečem seznamu ogroženih vrst v Sloveniji je, na primer, več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica, to je 41, vrst sesalcev.
Stanje na področju divjadi je v Sloveniji ugodno, večjih bolezenskih epidemij ni zaznati. Število rastlinojedih parkljarjev in divjih prašičev se je znižalo. Zaskrbljujoča je povečana izguba osebkov v prometu. Znižala se je absolutna višina škode, ki jo povzroča divjad.
Upravljanje vključuje vse živalske in rastlinske vrste. Poseganje v populacije divjadi temelji na lovsko upravljavskih načrtih, ki jih po predpisanem postopku na MKGP v sprejem posredujejo strokovne službe Zavoda za gozdove Slovenije.
Slovenija ima v svetovnem merilu eno najvišjih podzemeljskih biotskih pestrosti. Vodna favna z 200 vrstami je sploh najbogatejša, kopenska s 150 vrstami pa zaostaja kvečjemu za južnejšimi deli Dinarskega krasa. Pet slovenskih jamskih sistemov se je uvrstilo med 20 najbogatejših na svetu. Postojnsko-planinski jamski sistem s 50 vodnimi in 35 kopenskimi vrstami visoko prednjači. Zakon o varstvu podzemnih jam ščiti podzemeljsko okolje kot celoto. Ugotovljeno je slabšanje stanja v podzemeljskih habitatih, posebej drastično v okolici Kočevja.
Znatno večjo pestrost rastlinskih vrst kot v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije kažejo predeli zahodne Slovenije (večji del Alp in slovenski submediteran s Krasom in delom Istre), kjer je na približno 140 km2 (osnovno polje štirih kvadrantov) 800 ali več taksonov.
Trend izumiranja ogroženih rastlinskih vrst je opazen v slovenski Istri, na skrajnem vzhodu Slovenije v poplavnem območju Mure, na skrajnem vzhodnem delu slovenskega porečja Save (Prilipe, Jovsi, Dobrava), deloma pa tudi v zahodnih Karavankah in v severnih odrastkih dinarskega sveta. Rahla koncentracija izumiranja ogrožene flore je opazna tudi na območju Pohorja in Slovenskih goric. Navidezno izboljšanje stanja je bolj razpršeno po Sloveniji z nekaj neizrazitimi zgostitvami v zgornjem Posočju, vzhodnih Kamniških Alpah in v Beli krajini.

Populacija rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji je del populacije razširjene na območju Alp – Dinaridov – Pindskega gorstva, ki je ena večjih populacij v Evropi. Njena številčnost je ocenjena na 2100–2500 osebkov. Stanje populacije v Sloveniji od leta 1995 spremlja Zavod za gozdove Slovenije in jo ocenjuje kot ugodno. Rjavi medved je življenjsko vezan na velika gozdna območja, ki so v Sloveniji predvsem visoko kraški gozdovi jelke in bukve, zato kazalec hkrati posredno odraža tudi ohranjenost te gozdne krajine večinoma uvrščene v območje omrežja Natura 2000.

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. V letu 2015 je bilo obravnavanih 754 škodnih dogodkov. Za 657 škodnih dogodkov je bilo v celoti ali delno odobreno izplačilo odškodnine v skupni višini 300.194,74 EUR. V odškodninskih zahtevkih so se uveljavljala povračila za škodo, ki so jo povzročile živali 20 zavarovanih vrst. Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od julija do oktobra. Najpogostejši povzročitelji škode so velike zveri, škoda pa je najpogosteje povzročena na drobnici.
Delež prisotnih invazivnih vrst v zadnjem desetletju kaže naraščajoč trend. Povečanje deleža invazivnih vrst je očiten vzdolž velikih rek Save, Mure in Drave, prav tako tudi ob Kolpi. Višji predeli Slovenije, predvsem Alpe in dinarski svet, imajo zaenkrat še zelo malo ali nič invazivnih vrst, vendar pa je prav izrazito povečanje deleža na zahodni meji dinarskega sveta zaskrbljujoče.
Populacija velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Sloveniji je del večje populacije, razširjene na območju severnega Jadrana. Stanje populacije v Sloveniji spremlja Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Slovenske vode letno uporablja med 40 in 100 velikih pliskavk. Kljub časovni variabilnost v gostoti in pogostosti uporabe območja je videti, da je trend populacije negativen in da ocenjeno število živali z leti nekoliko upada. Glede na redno pojavljanje istih osebkov lahko sklepamo, da ima območje vsaj za del populacije velik pomen, zato je potrebno zagotavljati ohranjenost njenega habitata.

Stanje ohranjenosti vrst v Sloveniji kaže, da ima le dobra četrtina vrst ugodno stanje, prav tako so neugodni tudi trendi. V letih 2008 – 2012 se je delež  vrst z ugodnim stanjem ohranjenosti sicer povečal, vendar se je na povečal tudi delež vrst s slabim stanjem ohranjenosti. Za doseganje ciljev Strategije bo potrebno dosledneje upoštevati njene usmeritve ter izvajati sprejet program in načrte upravljanja varovanih območij.

Ugodno stanje ohranjenosti habitatnih tipov v Sloveniji dosega slaba polovica habitatnih tipov, vendar je za doseganje ciljev Strategije potrebno dosledneje upoštevati usmeritve Uredbe ter izvajati program in načrte upravljanja varovanih območij. To še zlasti velja za območja s sladkovodnimi, mokriščnimi, barjanskimi in traviščnimi habitatnimi tipi.

V osmih letih je indeks ptic kmetijske krajine upadel na 75,4, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa na 62,5.
Varovana območja
Varovana območja narave, ki vključujejo zavarovana območja narave, območja Natura 2000 in območja, ki izpolnjujejo pogoje za območja Natura 2000, so v letu 2009 predstavljala 39,7 % ozemlja Slovenije, kar je skoraj šestkrat več kot leta 1992. Površina se je povečala predvsem zaradi določitve Natura območij v letu 2004, v letu 2008 pa območij, ki po mnenju Evropske komisije izpolnjujejo pogoje za posebna območja varstva, pa z uredbo niso bila določena za Natura območja.
Za vse posege na teh območjih je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in/ali naravovarstveno soglasje.
Zavarovana območja narave so ukrep države za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in situ in obsegajo skoraj 14 % površine Slovenije. Največje in najstarejše območje je Triglavski narodni park s skoraj 84.000 ha. Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečala predvsem zaradi razglasitve petih večjih parkov.
Natura 2000 območja so bila vzpostavljena leta 2004 in s spremembo Uredbe v letu 2016 dopolnjena glede na zaključke bilateralnega srečanja z Evropsko komisjio junija 2014. Predstavljajo dobrih 7684 km2 ali 37,90 % ozemlja Republike Slovenije.
Natura 2000 območja so sestavni del ekološko pomembnih območij (EPO), t. j. območij pomembnih habitatnih tipov, njihovih delov ali večjih ekosistemskih enot, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko pomembna območja pokrivajo 54,26 % Republike Slovenije.
Status naravne vrednote ima na ozemlju Slovenije 16115 vreden del narave, med katerimi je tudi 10725 podzemnih jam. Posegi in dejavnosti na naravnih vrednotah se lahko izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti.