Kazalci okolja v Sloveniji

Spletišče Kazalci okolja v Sloveniji nudi dostop do preko 180 kazalcev, ki s pomočjo grafov in komentarjev kažejo smer okoljskega razvoja v Sloveniji. Razvrščeni so v tematske skupine - poglavja. Ta se nanašajo na okoljske sestavine (npr. vodo, zrak), na okoljsko problematiko (npr. podnebne spremembe, varstvo narave, izguba biotske raznovrstnosti, ravnanje z odpadki) ter vključevanje okoljskih vsebin v oblikovanje sektorskih politik (npr. promet, kmetijstvo, turizem, energetika, instrumenti okoljske politike).

Zakaj kazalci okolja?

Kazalci okolja so med najbolj uporabnimi orodji za poročanje o okolju. Temeljijo na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, določeno lastnost, predvsem pa razvoj izbranega pojava. Na takšen način na nekaj opozarjajo. Pomagajo nam izmeriti ali določiti količino različnih in mnogovrstnih podatkov, združenih v celoto. Zato pod pojmom kazalci smatramo na dogovorjen način izbrane in predstavljene podatke, ki jih želimo povezati s cilji okoljske politike. Primerno izbrani kazalci, ki temeljijo na dovolj dolgi podatkovni časovni vrsti, lahko kažejo ključne smeri razvoja pojava. Zato so lahko v pomoč odločevalcem pri načrtovanju in upravljanju okolja in tudi splošni javnosti pri razumevanju okoljske problematike.

Slika 1: Sistem upravljanja z okoljem
Vir: Guidebook to Environmental Indicators, CSIRO, 1998

Slika 2: Upravljanje z okoljem
Vir: CSIRO Australia © 1998 - 2009

Način izbire kazalcev okolja

Temelj za sestavo nizov kazalcev je okvir presoje, ki pomaga pri določitvi funkcij posameznih kazalcev. Tridelni okvir presoje (gonilne sile - stanje - odzivi) je pri kazalcih trajnostnega razvoja prva uporabila Komisija Združenih narodov za trajnostni razvoj. Evropska agencija za okolje je okvir podrobneje razdelila v petdelni, t. i. okvir DPSIR, ki vključuje gonilne sile - obremenitve - stanje - vplive - odzive (Driving forces - Pressures - States - Impacts - Responses). Pri tem ima vsak posamezen nabor svoj namen (slika 3):

Gonilne sile so socialno-ekonomski dejavniki in dejavnosti, ki povzročajo povečanje ali zmanjševanje obremenitev okolja. To so lahko npr. obseg gospodarskih, prometnih ali turističnih dejavnosti.

Obremenitve sestavljajo neposredne antropogene obremenitve in vplivi na okolje, kot so npr. izpusti onesnaževal ali raba naravnih virov.

Stanje se nanaša na trenutno stanje in razvoj določenega pojava v okolju, kot je raven onesnaženosti zraka, vodnih teles in tal, raznovrstnost vrst v posamezni geografski regiji, razpoložljivost naravnih virov (npr. les ali sladka voda).

Vplivi so učinki spremenjenega okolja na zdravje ljudi in drugih živih bitij.

Odzivi so odgovori družbe na okoljske probleme. To so lahko posebni ukrepi države, kot npr. takse na rabo naravnih virov. Pomembne so tudi odločitve podjetij in posameznikov, npr. naložbe podjetij v nadzor nad onesnaževanjem ali nakupi recikliranih dobrin v gospodinjstvih.

Slika 3: Okvir presoje Evropske agencije za okolje
Vir: Evropska agencija za okolje, 2002

Predstavitev kazalcev

Vsi kazalci so predstavljeni na enak način, z določenimi elementi in v obliki, ki jo predstavlja slika 5. Tak metodološko-podatkovni list kazalca združuje elemente metodološkega opisa (ime kazalca, definicija, metodologija) in podajanja podatkov / informacij (ocena razvoja, komentar, podatki), ki se hierarhično nadgrajujejo, kakor je prikazano na shemi modela kazalca (slika 4).

Slika 4: Model kazalca v sistemu Kazalci okolja v Sloveniji

Poleg imena kazalca je grafično prikazana umestitev v okvir presoje DPSIR ter ocena razvoja v obliki znaka (marjetice), ki je "povzetek" strokovne ocene razvoja pojava, ki ga kazalec obravnava glede na predstavljene podatke in zastavljene cilje. Poudarki analize kazalca so predstavljeni v ključnem sporočilu.

Bistvenega pomena za ocenjevanje razvoja nekega pojava je vedeti želeno smer in intenzivnost razvoja. Zato je pri vsakem kazalcu podan tudi cilj. Zahtevane usmeritve so praviloma povzete iz temeljnega programskega dokumenta varstva okolja, to je Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/2006) in iz drugih sektorskih dokumentov oz. programov.

Vsak kazalec je opredeljen z definicijo, ki podaja temeljne informacije o metodologiji merjenja in načina prikaza kazalca. Slonijo na mednarodno preverjenih metodologijah in so zato večinoma mednarodno primerljivi. Pri njihovi pripravi smo največkrat uporabili metodološke liste za kazalce, pripravljene pri Evropski agenciji za okolje, v prvi vrsti iz osnovnega nabora kazalcev (angl. Core set of Indicators). Metodologija je bila prilagojena slovenskim razmeram tam, kjer so to narekovali pojav, način njegovega spremljanja, dostopnost podatkov ali kak drug strokovni dejavnik.

Količinske vrednosti kazalca so največkrat izražene v letnih vrednostih za obdobje od leta 1992 dalje in prikazane z grafi ter preglednicami, v nekaterih primerih tudi s kartami. Dodan je komentar, ki obrazloži izkazan razvoj in domnevne vzroke zanj ter izvajane in načrtovane ukrepe za izboljšanje ali ohranjanje dobrega stanja.
Znaki ocene razvoja posameznega kazalca
razvoj v smeri, ki pomeni doseganje kakovostno ali količinsko opredeljenega cilja
neopredeljiva smer razvoja, nezadosten razvoj za dosego kakovostnih oz. količinskih ciljev, lahko tudi spremenljiva smer razvoja znotraj kazalca
neugoden razvoj

K preglednosti uporabljenih metod spremljanja izbranih kazalcev prispeva razdelek Metodologija pri vsakem kazalcu, v katerem natančneje opisani uporabljeni podatkovni viri in podane dodatne metodološke opombe.

Za Kazalce okolja so bili zbrani številni podatki, ki so se črpali tako iz podatkovnih zbirk Agencije Republike Slovenije za okolje kot tudi iz virov drugih ustanov (npr. Statistični urad Republike Slovenije, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Gospodarska zbornica Slovenije idr.). Sporočila, dobljena z analizo in integracijo podatkov in opremljena s strokovnim mnenjem, lahko služijo kot podpora odločevalcem pri sprejemanju političnih odločitev ter kot sestavni del pravice javnosti do obveščenosti o stanju okolja in učinkovitosti okoljskih politik.

Slika 5: Prikaz kazalcev na spletišču Kazalci okolja v Sloveniji (http://kazalci.arso.gov.si)

Prihodnost razvoja kazalcev

Razvoj kazalcev je dinamičen proces, ki se stalno dopolnjuje in izboljšuje. Glede na dosedanje izkušnje drugih držav in mednarodnih ustanov lahko trdimo, da so kazalci stroškovno dovolj učinkovito in uporabno orodje za spremljanje in poročanje o stanju okolja in napredku okoljskih politik. Agencija Republike Slovenije za okolje si bo v prihodnosti prizadevala za izboljšanje kakovosti vhodnih podatkov in informacij ter za doseganje primerljivosti izbranega nabora kazalcev z mednarodnimi. Naš cilj bo približanje kazalcev domačim ciljem varstva okolja in izbor takšnih kazalcev, ki bodo odsevali trajnostni vidik okoljske razsežnosti razvoja Slovenije.

Pripravile: Nataša Kovač, Urška Kušar, Irena Rejec Brancelj