KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik, vse več je pomivalnih in sušilnih strojev ter mikrovalovnih pečic. Medtem ko se na eni strani zmanjšuje poraba elektrike in drugih virov zaradi hitrih in izjemnih tehnoloških izboljšav (kot so denimo pametni aparati), pa se hkrati povečuje število teh aparatov v gospodinjstvih, kar izničuje dosežke pri učinkoviti rabi virov. To dogajanje običajno označimo kot »povratni učinek« (Rebound effect).

Neutral

Domača poraba snovi je v Sloveniji leta 2020 znašala skoraj 28 milijonov ton (13,1 ton na prebivalca) in je bila za 2,6  % nižja kot leta 2019. Količina izkoriščene biomase se je glede na leto 2019 zmanjšala za 1,5 %, prav tako se je za 1,5 % znižala tudi količina izkoriščenih nekovinskih mineralov.  Količina fosilnih energetskih surovin se je v 2020 povečala za 1 % glede na predhodnje leto. V letu 2020 smo uvozili 3,3 milijonov ton več snovi kot smo je izvozili.

Bad

Ekološki odtis Slovenije je leta 2018 znašal 5,37 gha na prebivalca, biokapaciteta (obnovljiva sposobnost narave) pa 2,20 gha, kar je več kot dvakrat manj od odtisa. Za takšen življenjski slog bi potrebovali 3,39 planeta, da bi svetovno prebivalstvo živelo znotraj planetarnih obnovitvenih zmožnosti. To našo državo uvršča nad povprečje držav Evropske unije (4,8 gha na prebivalca). Ogljični odtis običajno prispeva okrog 60 % ekološkega odtisa, zato mora biti deležen primerjalno večje pozornosti.

Good

Raba energije prispeva 79 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vira izpustov sta proizvodnja električne energije in toplote in promet.

Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje ciljev države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni, kjer je daleč največji vir promet, ki prispeva 47 %, energetski viri skupaj pa prispevajo 73 %.

Bad

Zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, ČNB,  vsako leto umre približno 2,5 milijona ljudi.

ČNB oziroma infekcijska driska je večji problem v manj razvitih državah, vendar se tudi v razvitih državah pojavi po ena epizoda ČNB na prebivalca letno (Infekcijske bolezni, Tomažič J, Strle F).

Incidenco črevesnih nalezljivih bolezni v Sloveniji podobno kot v drugih državah ocenjujemo na osnovi prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni.

Bad

Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju so leta 2020 znašali 9,2 kg CO2 ekv/m2 ali 3 % več kot leto prej, s čimer so bili 0,4 odstotne točke pod letno ciljno vrednostjo. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. K povečanju je v največji meri prispevalo povečanje izpustov CO2 iz rabe goriv v tem sektorju za skoraj 4 %, kar lahko pripišemo tako hladnejšemu letu kot tudi pandemiji koronavirusa in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2.