V zadnjem desetletju so pojavi suše nekoliko manj intenzivni kot v predhodnem desetletju, zaskrbljujoče pa je, da se največkrat pojavljajo v rastni sezoni. Predvsem v prvem trimesečju pa opažamo zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše. V obdobju 1961–2020 po sušnosti izstopa leto 2003, ki je bilo sušno v vseh trimesečjih leta. Po letu 2000 sta bili izraziteje sušni še leti 2007 in 2011.

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji – REUS kažejo, da je delež gospodinjstev v Sloveniji, ki so pripravljena v naslednjih 12 mesecih začeti oz. v večji meri uporabljati javni potniški prevoz, zelo majhen. Ta trend se v obdobju 2011-2019 ni bistveno spremenil. Podatki kažejo, da je slaba desetina gospodinjstev pripravljena, slaba četrtina premišljuje o tem, dobri dve tretjini pa nista pripravljeni začeti ali v večji meri uporabljati javni potniški prevoz. Za največ gospodinjstev je čas ključni dejavnik pri izbiri načina prevoza.

Uvozna odvisnost Slovenije se ne zmanjšuje in je približno 50 %. Leta 2020 je bila izjemoma nižja kot v predhodnih letih zaradi epidemiološke situacije. Najbolj problematična je uvozna odvisnost pri plinastih gorivih, saj je Slovenija močno odvisna od uvoza goriva iz Rusije.

Vrstno bogastvo v Sloveniji je še solidno ohranjeno, razločno večje v zahodni polovici države. Brez sistematičnega monitoringa na stalnih popisnih ploskvah je kratkoročne trende nemogoče zanesljivo zaznati, a v nekaterih predelih prihaja do upadanja zaradi spreminjanja rabe in zaradi velikopovršinskega vpliva tujerodnih invazivnih vrst.

Delež prisotnih invazivnih tujih vrst (ITV) (npr. Robinia pseudacacia, Ailanthus altissima, Buddleja davidii, Erigeron annuus) v zadnjem desetletju kaže naraščajoč trend. Povečanje deleža ITV je očiten vzdolž velikih nižinskih rek Save, Mure in Drave, prav tako tudi ob Kolpi. Višji predeli Slovenije, predvsem Alpe in dinarski svet, imajo zaenkrat še zelo malo ali nič ITV, vendar pa je prav izrazito povečanje deleža na zahodni meji dinarskega sveta zaskrbljujoče.