Glavni vir obnovljive energije iz kmetijstva je proizvodnja električne energije iz bioplina. Proizvodnja je narasla iz 0,04 kToe v letu 2004 na 10,67 kToe v letu 2011, nato pa zaradi različnih težav bioplinskih naprav padla na 6,6 kToe v letu 2022. Potencialno je tudi možna uporaba olja oljne ogrščice za proizvodnjo biodizla, nimamo pa več lastne proizvodnje v Pinusu Rače. Pridelava oljne ogrščice je v zadnjih dve letih pod 3000 ha, nizek pa je tudi povprečen pridelek na hektar.

Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, so se v obdobju 2015–2022 opazno povečale. V tem obdobju se je neto površina kmetijskih zemljišč vključenih v kmetijsko-okoljske ukrepe povečala iz 65.354 ha na 97.652 ha (povečanje za 49 %). Delež teh zemljišč v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (KZU) se je tako povečal iz okoli 14 % na okoli 20 % vseh KZU. Obseg zemljišč, vključenih v KOPOP ukrepe se je, z vključitvijo kmetijskih gospodarstev v sheme kmetijsko-okoljskih ukrepov, tako najbolj opazno povečal na začetku programskega obdobja.

Poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji se je v zadnjih tridesetih letih več kot prepolovila, iz 2.031 ton v letu 1992 na 914 ton v letu 2021. Kljub občutnemu zmanjšanju uporabe FFS, pa je le-ta zaradi večjega deleža trajnih nasadov, še vedno večja kot v večini drugih držav EU. Fungicidi predstavljajo več kot 2/3 vseh uporabljenih FFS v Sloveniji, pri čemer se je tudi njihova uporaba v zadnjih letih precej zmanjšala.

Ocenjuje se, da je bilo leta 2021 v Sloveniji na področju energetike dodeljenih 396 mio € subvencij (oziroma 356 mio € - preračunano v stalne cene leta 2015). Spodbude za okolju škodljivo proizvodnjo energije iz fosilnih goriv ter rabo fosilnih goriv so v letu 2021 predstavljale 26 % vseh pomoči v energetiki, medtem ko je znašal ta delež leta 2015 kar 51 %. Na področju subvencioniranja proizvodnje iz obnovljivih virov energije in SPTE ter ukrepov učinkovite rabe energije je opazen precejšen napredek.

V Sloveniji postaja reja avtohtonih domačih živali vedno manj privlačna, ogroženih je kar 14 od skupno 15 avtohtonih pasem in rase domačih živali, ogrožena ni le kranjska čebela. Ogroženih je tudi 11 od skupno 13 tradicionalnih pasem. Delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami se povečuje. Pritisku tujih pasem še najuspešneje kljubujejo pasme in rase, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik.