Izpusti težkih kovin so se v Sloveniji v obdobju 1990-2021 zmanjšali, kar lahko v veliki meri pripišemo tako izvrševanju zakonodaje Evropske unije kot izboljšanem nadzoru in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij.

Izpusti primarnih delcev manjših od 10 µm (PM₁₀), delcev manjših od 2,5 µm (PM_2.5) in vseh prašnih delcev (TSP) v zrak so se v Sloveniji v obdobju 2000-2021 zmanjšali za 21 %, 29 % in 20 %. Glavni vir izpustov delcev so gospodinjstva, predvsem zaradi uporabe lesne biomase za ogrevanje.

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2021 zmanjšali za 62 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, ogljikovega oksida za 70 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 54 % ter metana za 26 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona.

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2021 zmanjšali za 81 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 98 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 66 %, izpusti amonijaka pa za 22 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2021 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje. Slovenija je tudi izpolnila vse zaveze o zmanjšanju izpustov v primerjavi z letom 2005.

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2021 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.