Kmetijska zemlja je leta 2022 pokrivala 18,8 % varovanih območij narave. V varovana območja narave je vključenih 26,3 % vse kmetijske zemlje. Bogata naravna in kulturna dediščina ter pestra kulturna krajina je tudi posledica tradicionalnega kmetijstva v preteklosti. Varovana območja narave prispevajo k ohranjanju tradicionalnih kmetijskih habitatov, ki pa se bodo ohranili le, če bodo imeli kmetje za ohranitev obstoječega stanja ekonomski interes.

Materialni odtis gospodinjstev je leta 2019 v Sloveniji znašal okoli 15 ton na prebivalca, kar je več od povprečja EU (14,6 tone na prebivalca). Finska, Romunija, Estonija in Luksemburg imajo največji materialni odtis z okoli 28–29 tonami na prebivalca, Nizozemska najnižji s 7,4 tonami.

Recikliranje odpadkov se sicer povečuje; v letu 2018 je osem držav (Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Italija, Litva, Nizozemska, Slovenija) oddala v reciklažo vsaj polovico komunalnih odpadkov. Vendar so v Romuniji, Malti in na Cipru oddali v reciklažo komaj desetino komunalnih odpadkov.

Slovenci smo veliki ljubitelji mesa. Podatki za leto 2021 kažejo, da pojemo precej  mesa (tu so vštete vse vrste mesa), to je 89,28 kg na prebivalca; evropsko povprečje je 69,3 kg. Smo tudi veliki potrošniki jajc, s katerimi smo skoraj samozadostni, medtem ko je uživanje rib skromno in se še zmanjšuje. Ob vsem pa ne gre prezreti količin odpadne hrane. Prebivalec Slovenije je v 2021 zavrgel v povprečju 68 kg hrane, torej vsako leto več, največ odpadne hrane pa nastaja v gospodinjstvih.

Od razpoložljivega dohodka je v veliki meri odvisna raven potrošnje sredstev gospodinjstev kot tudi varčevanje ali naložbe. Je temeljni kazalec materialne blaginje gospodinjstev. Potrošnja gospodinjstev v Sloveniji je v 2020 izrazito upadla, razpoložljivi dohodek je ohranil pozitivno rast. Stopnja varčevanja gospodinjstev je bila najvišja doslej. Gre za posledice ukrepov med pandemijo. V letu 2021 razpoložljivi dohodek ohranja pozitivno rast, so se pa znižali družinski in socialni prejemki in drugi dohodki.

Indeks eko inovacij kaže, kako uspešne so posamezne države članice v različnih komponentah eko inovacij v primerjavi s povprečjem EU, in predstavlja njihove prednosti in slabosti. Skupni indeks eko inovativnosti 2019 za Slovenijo znaša 94, kar Slovenijo uvršča na 15. mesto in pod povprečje EU. Slovenski kompozitni indeks se je precej poslabšal glede na leto 2017, ko je bil na 115. mestu; Slovenija je bila takrat uvrščena tik za vodilnimi ekološko inovativnimi državami.