Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2019 znašal 16,9 %. Glede na leto prej se je povečal za 0.2 %, zaradi nekoliko nižje skupne rabe energije.

Hitrejše krčenje Triglavskega ledenika, ki se je začelo v 2. polovici osemdesetih let 20. stoletja, se je še stopnjevalo do začetka 21. stoletja. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva ločena dela. Krčenje Triglavskega ledenika se je konec prve dekade 21. stoletja prehodno upočasnilo. Proces je zastal v letih z nadpovprečno visoko snežno odejo v pozni pomladi, a le takrat, ko se ta kopiči enakomerno preko celotne snežne sezone.

Populacija rjavega medveda je v Sloveniji v ugodnem stanju ohranjenosti, s trendom izboljšanja. Spomladanska ocena števila medvedov je leta 2020 znašala 990 osebkov.

Populacija je severozahodni del dinarsko-pindske populacije, ki je bila leta 2012 ocenjena na 3950 osebkov in je stabilna oziroma narašča.

Rjavi medved je življenjsko vezan na velika gozdna območja, ki jih v Sloveniji predstavljajo predvsem visoko kraški gozdovi jelke in bukve, zato kazalec hkrati posredno odraža tudi ohranjenost te gozdne krajine, večinoma uvrščene v območje omrežja Natura 2000.

Učinkovitost rabe energije v prometu se izboljšuje, vendar prepočasi, saj se je v obdobju 2000-2019 izboljšala le za 11 %. Največ energije v prometu se porabi v osebnih avtomobilih, kjer se je učinkovitost poslabšala.

V gospodinjstvih se je učinkovitost rabe energije v enakem obdobju izboljšala za 33 % zlasti na račun izboljšanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje. Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj.

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2000 povečala za 150 % ali iz 30 milijonov m3 (v letu 2000) na skoraj 45 milijonov m3 (v letu 2019). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 113 milijonov m3 odpadne vode.