Ocenjeni povprečni dolgodobni vnosi kovin (svinca, kadmija in živega srebra) v človeško telo s hrano pri odraslih prebivalcih Slovenije ne presegajo referenčnih točk (BMDL) oziroma na zdravju temelječih smernih vrednosti (dopustnih dnevnih/tedenskih vnosov), pri otrocih pa so pri svincu in kadmiju v povprečju, podobno kot to velja za EU, lahko preseženi.

V zadnjem desetletju so pojavi suše nekoliko manj intenzivni kot v predhodnem desetletju, zaskrbljujoče pa je, da se največkrat pojavljajo v rastni sezoni. Predvsem v prvem trimesečju pa opažamo zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše. V obdobju 1961–2020 po sušnosti izstopa leto 2003, ki je bilo sušno v vseh trimesečjih leta. Po letu 2000 sta bili izraziteje sušni še leti 2007 in 2011.

Uvozna odvisnost Slovenije se ne zmanjšuje in je približno 50 %. Leta 2020 je bila izjemoma nižja kot v predhodnih letih zaradi epidemiološke situacije. Najbolj problematična je uvozna odvisnost pri plinastih gorivih, saj je Slovenija močno odvisna od uvoza goriva iz Rusije.

Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji – REUS kažejo, da je delež gospodinjstev v Sloveniji, ki so pripravljena v naslednjih 12 mesecih začeti oz. v večji meri uporabljati javni potniški prevoz, zelo majhen. Ta trend se v obdobju 2011-2019 ni bistveno spremenil. Podatki kažejo, da je slaba desetina gospodinjstev pripravljena, slaba četrtina premišljuje o tem, dobri dve tretjini pa nista pripravljeni začeti ali v večji meri uporabljati javni potniški prevoz. Za največ gospodinjstev je čas ključni dejavnik pri izbiri načina prevoza.

Vrstno bogastvo v Sloveniji je še solidno ohranjeno, razločno večje v zahodni polovici države. Brez sistematičnega monitoringa na stalnih popisnih ploskvah je kratkoročne trende nemogoče zanesljivo zaznati, a v nekaterih predelih prihaja do upadanja zaradi spreminjanja rabe in zaradi velikopovršinskega vpliva tujerodnih invazivnih vrst.