Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda in tako zagotovili njegov trajnostni razvoj. Vloga gozdov kot ponora ogljika je s tem ogrožena.

V obdobju 2005–2022 se je površina zemljišč v ukrepu Ekološko kmetovanje več kot podvojila (od 20.477 na 50.540 ha). Ciljna vrednost, ki je bila za leto 2020 določena z OP TGP (44.000 ha), je bila presežena že leta 2018. Novi cilji Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 so bistveno ambicioznejši in pretekli trendi kažejo, da bo njihovo doseganje zelo velik izziv.

Izpusti TGP na enoto prirejenega mleka kažejo po letu 2013 jasen in ugoden trend zmanjševanja. Ciljna vrednost za leto 2022 (< 0,704 kg CO₂ ekv na kg mleka) je bila dosežena. Pri prireji govejega mesa je trend intenzivnosti izpustov po letu 2014 ugoden, a nekoliko premalo intenziven. Doseganja cilja še ni mogoče komentirati, saj je bil kazalec, vključno s predlogom ciljnih vrednosti za obdobje 2022–2030, pripravljen šele v letu 2023.

Po letu 2005 se je bruto bilančni presežek dušika gibal med 32 in 69 kg na ha kmetijskih zemljišč z neizrazitim trendom zmanjševanja. V povprečju zadnjega petletnega obdobja je bila ciljna vrednost (manj kot 50,4 kg na ha) dosežena. V letu 2022 se je bilančni presežek dušika glede na leto pred tem zelo povečal (od 46,2 na 69,1 kg na ha). Ciljna vrednost (manj kot 49,4 kg na ha) s tem ni bila dosežena. Povečanje presežka pripisujemo sušnim razmeram, ki so povzročile zmanjšanje odvzema dušika s kmetijskimi rastlinami.

Površine njiv in vrtov v ukrepih, ki zahtevajo gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov, so v zadnjih letih znatno presegle ciljno vrednost, ki je bila določena s Programom razvoja podeželja 2014−2020.