[KM11]
Načini gospodarjenja na kmetijah
Objave: [ 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje kategorije kmetijskih zemljišč ter pokritost tal v obdobju 1992-2008, porazdelitev govedorejskih kmetij glede na skladiščno zmogljivost objektov za gnojevko ter analizo vzorcev tal v obdobju 1995-2005 v Sloveniji.

Načini gospodarjenja na kmetijah so opredeljeni kot odločitve in praktični ukrepi, ki določajo upravljanje kmetije. Vključujejo tehnologije pridelovanja, kakršno je vrstenje poljščin, ter načine obdelave tal in s tem povezano pokritost tal z rastlinsko odejo, pa tudi tipe in zmogljivosti skladišč za organska gnojila*.

*Opredelitev pojma je povzeta po: H. P. Piorr, U. Eppler (University of Eberswalde) in the framework of the PAIS project (Proposal on Agri-Environmental-Indicators), financed by ESTAT (od 2000 do 2004).

Slika KM11-1: Deleži pokritosti tal, koruze in metuljnic na njivah

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Statistične informacije, 2003 - 2009


Slika KM11-2: Porazdelitev govedorejskih kmetij glede na skladiščno zmogljivost objektov za gnojevko v Sloveniji v letu 2005

Vir: Evropska agencija za okolje, 2005; Centralna podatkovna zbirka Govedo, Kmetijski inštitut Slovenije, 2005.


Slika KM11-3: Število analiziranih vzorcev tal

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2006.


- razširitev takih načinov gospodarjenja na kmetijah, ki omogočajo ohranjanje in izboljševanje trajne rodovitnosti tal, preprečujejo erozijo in zbitost tal, povečujejo učinkovitost porabe rastlinskih hranil, zmanjšujejo možnosti za onesnaženje okolja s sredstvi za varstvo rastlin in z gnojili ter so gospodarsko učinkoviti
- zagotavljati ustrezno zmogljivost skladišč ter prijaznejše ravnanje z živinskim gnojilom med skladiščenjem in njegovo uporabo na polju.

Načini gospodarjenja na kmetijah imajo neposreden vpliv na različne procese razvrednotenja tal, kot so erozija, zmanjšanje organske snovi v tleh, njihova zbitost in različno onesnaženje. Te procese zmanjšuje pokritost tal s poljščinami in žetvenimi ostanki ter so odvisni predvsem od setvene sestave.

V Sloveniji je med kategorijami kmetijskih zemljišč največ trajnega travinja, najmanj pa njiv in vrtov. Kljub temu je temeljna značilnost slovenskega poljedelstva usmerjenost v pridelovanje krme. Zaradi gospodarnosti pridelave med krmnimi rastlinami močno prevladuje koruza. Posledica ozke setvene sestave je sorazmerno majhna pokritost tal, zelo velik delež koruze in malo metuljnic v kolobarju. Vsi našteti dejavniki pospešujejo degradacijske procese tal. Povečevanje pokritosti tal in deleža metuljnic v setveni sestavi po letu 2000 je predvsem posledica uvedbe nekaterih ukrepov v okviru Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa in Kmetijsko okoljskega programa. Setvena sestava je odsev specializacije kmetijske pridelave, zato v njej v kratkem času ni pričakovati bistvenih sprememb. S tega vidika je obravnavano obdobje 1992–2008 sorazmerno kratko.

Ustrezna zmogljivost skladišč omogoča dobro gospodarjenje z živinskim gnojilom in zmanjšuje nevarnost za onesnaženje naravnih virov. Slovenski predpisi določajo, da mora biti na voljo 3,5 m2 gnojišča s pripadajočo gnojnično jamo 2 m3 za vsako glavo velike živine (GVŽ) oziroma 8 m3 jame ali lagune za gnojevko. Pri govedorejskih kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka, prevladujejo tipi kmetij, na katerih skladiščijo živinsko gnojilo kot hlevski gnoj. Po rezultatih ankete opravljene v letu 2005 ima okrog 85 % kmetij gnojišča in jame za gnojnico oziroma gnojevko, 2 % jih ima le gnojišča brez gnojničnih jam in 13 % izključno gnojevko

Skladiščna zmogljivost objektov na kmetijah, ki imajo izključno gnojevko, je primerljiva s povprečjem v EU. Približno 70 % slovenskih kmetij lahko skladišči gnojevko več kakor šest mesecev. Prevladujejo betonske gnojnične jame zunaj hleva (55 %), manj je skladišč za gnojevko pod rešetkami v hlevu (39 %), drugo so odprte nadzemne cisterne in lagune. Na kmetijah, ki imajo kombinirana skladišča, je zmogljivost teh razmeroma velika, saj zadostujejo za več kakor šestmesečno skladiščenje živinskega gnojila – njihova skupna zmogljivost je v primerjavi z EU nadpovprečna. Med gnojišči za hlevski gnoj prevladujejo nepokrita na neprepustni oziroma betonski podlagi (> 90 %). Glede tipa in zmogljivosti gnojišč je stanje v Sloveniji primerljivo s tistim na Finskem in Švedskem.

Ne v EU ne v Sloveniji nimamo podatkov o stanju v preteklosti in ocena trendov ni mogoča. V zadnjem času se povečuje število analiz zemlje, kar omogoča prilagajanje gnojenja potrebam rastlin. Izjemno povečanje teh analiz v letih 2004 in 2005 je posledica uvedbe plačila za izvajanje standarda nitratne direktive, v kateri je med drugimi pogoji predpisano gnojenje na podlagi analize tal in gnojilnega načrta.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistične informacije (2003-2009), Statistični urad Republike Slovenije in Centralna podatkovna zbirka Govedo, Kmetijski inštitut Slovenije.
Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije.
Datum zajema podatkov za kazalec: 18.11.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Izračuni za pokritost tal ter za deleže koruze in metuljnic v setveni sestavi so bili izdelani po statističnih podatkih o obsegu pridelave poljščin in zelenjadnic na njivah in vrtovih. Za izračun pokritosti tal smo uporabili enako metodo, kakor je opisana v zaključnem poročilu za okoljski kazalec IRENA 14. Faktor za preračun temelji na številu dni od setve do spravila posamezne vrste ali skupine vrst poljščin in zelenjadnic. Tako izdelane ocene so primerljive z ocenami iz drugih evropskih držav, a te so dostopne samo deloma (za nekatere države v letu 2000).
Centralna podatkovna zbirka Govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije zajema vse podatke o poreklu in proizvodnosti krav v kontroli prireje mleka (82.597 krav molznic na 5.352 kmetijah). V letu 2005 smo zbirko dopolnili z rezultati ankete, s katero smo opravili analizo stanja v čredah in na kmetijah. Ne v EU ne v Sloveniji pa ni podatkov o stanju v preteklosti in ocena trendov ni mogoča.
Podatke o številu analiziranih vzorcev tal je po evidencah izvajalcev zbral Janez Sušin, Kmetijski inštitut Slovenije.
Metodologija obravnavanja podatkov: Za izris grafov so bili uporabljeni številčni podatki, ki so bili ponekod zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Ker ni podatkov o stanju v preteklosti ocena trendov ni mogoča
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Centralna podatkovna zbirka Govedo, Kmetijski inštitut Slovenije, povzeto 18.11.2009.
- European Environment Agency, 2005. IRENA Indicator Fact Sheet, IRENA 14 – Farm managemant practice, 14.1 Soil cover on arable land. 14.3 Types and capacity of storage facilities for organic fertilisers. New Cronos database, Eurostat. H. P. Piorr, U. Eppler (University of Eberswalde) in the framework of the PAIS project (Proposal on Agri-Environmental-Indicators), financed by ESTAT, povzeto 18.11.2009
- Statistične informacije 2003-2009, Statistični urad Republike Slovenije, povzeto 18.11.2009

18. november 2009
Drago Babnik, Zoran Čergan, Kmetijski inštitut Slovenije